[wptabs type="accordion" style="wpui-light" effect="fade"]

Častni člani stranke DeSUS so:
[wptabtitle]
BRGLEZ Stanislav[/wptabtitle]

[wptabcontent]

se je rodil v viničarski družini v Halozah. Svojo poklicno pot je začel leta 1955, ko se je zaposlil v okrajni pošti Slovenj Gradec. Ob delu je končal srednjo šolo in kasneje Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru.
Od leta 1980 do upokojitve je POŠTO vodil kot direktor.
Stanislav Brglez ima veliko zaslug za razvoj telekomunikacijskega omrežja v Sloveniji, zlasti na manj razvitih območij države. V letu 1994 mu je, kot poslancu Zbora združenega dela republiške skupščine in kot vnetemu zagovorniku policentričnega razvoja, uspelo doseči, da je bil sedež Pošte Slovenije prenesen v Maribor.
Stanislav Brglez se s politiko ukvarja že vrsto let. Bil je sekretar za ekonomske odnose in podpredsednik sindikata v Mariboru. Tri mandate je član mestnega sveta Mestne občine Maribor, deloval pa je še v mnogih drugih strokovnih in političnih organih.
Član stranke DeSUS je postal 1994 . Bil je 11 let predsednik MO Maribor, 11 let predsednik Izvršnega odbora Mestne organizacije DeSUS Maribor, član kadrovske komisije in je tretji mandat član Izvršnega odbora stranke DeSUS.
Zanj je značilna pokončna drža in pošten, načelen odnos do vprašanj dnevne politike. Pripravljen se je soočiti s problemi in jih razreševati na njemu lasten, včasih drzen način, vedno v prid skupnih interesov.
Zaradi teh lastnosti je kot nosilec številnih vidnih funkcij v okviru stranke DeSUS bistveno vplival na delovanje stranke, na odločitve v njenih organih in tudi na ugled stranke.
Kar drevesu pomenijo korenine, pomeni Stane Brglez za delo stranke v Mariboru in na republiškem nivoju. Njegova stališča in predlogi so spoštovana in cenjena!
[/wptabcontent]

[wptabtitle]GORJANC Ludvik[/wptabtitle]

[wptabcontent]

se je rodil v Kranju. Po poklicu je strojni tehnik. Do upokojitve 1994 leta je bil zaposlen v Iskri Kranj, Kovinar Kranj in Zavodih Litostroj. Leta 1959 je bil odlikovan z redom dela, član DeSUS je od februarja 1998.
Je ustanovitelj Občinskega odbora stranke DeSUS v Kranju in njen predsednik od ustanovitve dalje. Vseskozi si prizadeva za njeno uspešno delovanje in povečanje njenega članstva, uspešno delo se odraža v rezultatih, ki jih stranka dosega na terenu, med članstvom in v Mestni občini Kranj. Značilno za njegovo delo je uspešno, mirno reševanje vseh nastalih zapletov in konfliktov, deluje povezovalno.
Bil je tudi član delovnih komisij in odborov v občini Kranj, 8 let pa je predsednik največje krajevne skupnosti v Kranju. Sodeloval je pri organizaciji vseh volitev ter bil aktiven v volilnih kampanjah za volitve v Državni zbor in Mestni svet Kranja.
Ludvik Gorjanc je zelo aktiven član PO DeSUS Gorenjske. Je spoštovan in ugleden meščan Kranja.[/wptabcontent]

[wptabtitle]NEKREP Jože[/wptabtitle]

[wptabcontent]

izhaja iz delavske družine. Osnovno šolo je obiskoval na Vranjem vrhu. Leta 1941 je bil zaprt v Mariboru v Meljski kasarni, kot aktivni udeleženec osvobodilne vojne pa je bil tudi ranjen.
Po osvoboditvi se je zaposlil v Sladkogorski tovarni, kot delovodja, kasneje je opravljal delo šefa konfekcije.
V času prostovoljnih delovnih akcij je bil organizator le ? teh, sodeloval je pri izgradnji mnogih cest in drugih objektov.
Je član zveze borcev. Ima bogato društveno in družbeno aktivnost; mnogo let je bil predsednik lovske , ribiške in čebelarske družine.
Jože Nekrep je eden pionirjev ustanovitve DeSUS in še danes je njen aktiven član. Je dolgoletni član Društva Upokojencev, aktivno deluje v društvu invalidov.
Poznan je po domoljubju in spoštovanju vrednot NOB. V svojih aktivnostih vedno daje poseben poudarek skrbi za človeka, sožitje med ljudmi in medgeneracijskemu sodelovanju. Je član Nadzornega odbora Občine Šentilj.
Jože Nekrep je z eno besedo posvetil življenje stranki, v dobro starejših in bodočnosti mlade generacije.[/wptabcontent]

[wptabtitle]SAGADIN Anton[/wptabtitle]

[wptabcontent]

se je rodil v Mestnem vrhu pri Ptuju, kot sin številne delavske družine. V Mariboru je končal srednjo šolo in se zaposlil v Luki Koper, vse do leta 1993, ko se je upokojil. Ob delu je končal pravno fakulteto v Ljubljani. Bil je zelo aktiven na društvenem področju, kot predsednik športnega društva in kot predsednik nadzornega odbora nogometne zveze Slovenije.
1994 se je včlanil v stranko DeSUS, je njen zelo aktiven član – dolgoletni predsednik Območne organizacije DeSUS Koper, član pokrajinskega odbora za Južno Primorsko, član Izvršnega odbora stranke DeSUS in statutarno pravne komisije.
V Občinskem svetu Mestne občine Koper je že tretji mandat svetnik in član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Aktiven je bil pri ustanavljanju novih občinskih odborov stranke DeSUS v Sežani, Komnu in Pivki.
Z aktivnim delom je vedno kazal pozitiven, zavzet odnos do programa in stališč stranke DeSUS in njenih aktivnosti. Širil jih je tudi v druga okolja, predvsem v društva upokojencev. Je predsednik društva upokojencev OLMO PRISOJE in KLUBA UPOKOJENCEV LUKE Koper, namestnik predsednika ZDUS MO Koper in Podpredsednik pokrajinske ZDUS za Južno Primorsko.
Brez Antona Sagadina si je danes težko predstavljati dejavnost DeSUS na Obali![/wptabcontent]

[wptabtitle]VRABEC Marjan[/wptabtitle]

[wptabcontent]

je rojen 1934 v Žireh, kjer je končal osnovno šolo, gimnazijo pa v Ljubljani. V mladosti je delil usodo večine tedanij otrok, ko v družini ni bilo sredstev za študij. Zgodaj se je zaposlil v Mestni knjižnici Kranj, kasneje pa v Iskri Kranj.
Ob delu je doštudiral pravo. Poklicno kariero je zaključil leta 1996, po štiridesetih letih dela.
Vso skrb je posvetil stalnemu usposabljanju na delovnem področju in poleg tega političnemu aktivizmu. V svojem dolgoletnem družbeno aktivnem delovanju je bil predan predvsem sindikalnemu delu. V tej organizaciji je iskal in videl možnosti za uveljavljanje delavčevih socialnih pravic. Vrsto let je bil funkcionar v strokovnih sindikatih in kasneje v Zvezi sindikatov Slovenije.
Te aktivnosti so ga kmalu pripeljale v DeSUS, ko je skupaj s prijatelji, bivšimi sindikalisti ustanovil organizacijo DeSUS na Gorenjskem. Vodil jo je vrsto let in to zelo uspešno.
S predanim delom, s posluhom za najmanjše probleme članstva je pustil pečat na republiškem nivoju in med člani DeSUS v Sloveniji.
Marjan Vrabec še vedno aktivno deluje v Radovljici in v pokrajinskem odboru Gorenjske in ima velik ugled med novosprejetimi člani DeSUS.[/wptabcontent]

[wptabtitle]BEVC Jože[/wptabtitle]
[wptabcontent]
Še ni opisa. Hvala za razumevanje.[/wptabcontent]

[wptabtitle]ČEVNIK Franjo[/wptabtitle]
[wptabcontent]Še ni opisa. Hvala za razumevanje.[/wptabcontent]

[wptabtitle]PREBIL Janko[/wptabtitle]
[wptabcontent]Še ni opisa. Hvala za razumevanje.[/wptabcontent]

[wptabtitle]KUŠAR Janko[/wptabtitle]
[wptabcontent][/wptabcontent]

[wptabtitle]MAZEJ Gorazd[/wptabtitle]
[wptabcontent]
Gorazd Mazej se je rodil 8. oktobra 1936 v Mostarju v Bosni in Hercegovini. Leta 1941 je bila
njegova družina pregnana iz mesta Mostar v Šoštanj. Očeta so pregnali v taborišče v Gradec, od
koder je leta 1942 pobegnil v Kamniško-zasavski odred in leta 1943 sodeloval pri ustanovitvi 6.
slovenske partizanske brigade Slavka Šlandra. V brigadi je opravil pomembne vojaške dolžnosti,
med drugim je bil načelnik Štaba brigade. Leta 1946 se je z družino preselil v Zemun, kjer je
oče služboval vse do upokojitve leta 1958. V tem času je v Zemunu obiskoval osnovno šolo in
gimnazijo in se leta 1958 z družino preselil v Maribor.
V Mariboru se je Mazej zaposlil v tekstilni tovarni Predilnica in tkalnica. Kmalu po zaposlitvi
je bil izvoljen za predsednika mladinskega komiteja v tovarni, nekaj mesecev pozneje pa za
namestnika predsednika delavskega sveta. Junija leta 1964 je bil razrešen s funkcije sekretarja
komiteja ljudske mladine in poslan na študij na Visoko šolo za politične vede v Ljubljani,
pozneje FSPN. Po končanem študiju je bil izvoljen za sekretarja mestne konference SZDL,
pozneje pa še za njenega predsednika. Leta 1979 je prevzel funkcijo predsednika Medobčinskega
sveta SZDL za mariborsko območje. V času opravljanja funkcij v Socialistični zve2i je
bil izvoljen za člana SZDL Slovenije in pozneje za člana predsedstva. Leta 1982 je bil po
dolgoletnem delovanju v mariborski Socialistični zvezi na pobudo takratnega predsednika
mestne skupščine Maribor izvoljen za predsednika odbora občin mestne skupščine. Od leta
1979 pa do konca 1985 je opravljal funkcijo predsednika samoupravne skupnosti za požarno
varstvo Slovenije. Značilnosti tega obdobja so predvsem hiter razvoj gasilstva v Sloveniji in
tesno sodelovanje s sekretariatom za notranje zadeve in ljudsko obrambo, predvsem s takratnima
sekretarjema notranjih zadev Janezom Zemljaričem in Tomažem Ertlom. Kot delegat v republiški
skupščini je v obdobju od leta 1982 do 1986 opravljal funkcijo predsednika odbora za družbeno
politični sistem pri zboru občin republiške skupščine.
Leta 1991 se je zaradi slabega vida invalidsko upokojil. V vsem navedem obdobju
Mazejevega delovanja na različnih javnih, družbenih in političnih funkcijah v Mariboru in
drugod po Sloveniji je opravljal še mnoge druge dolžnosti, ki so bile povezane z različnimi
delovnimi nalogami.
Ob zaključku svojega javnega in političnega delovanja je poudaril, da je minilo skoraj 52 let
od samega začetka. Zato je leta 1989 prejel tudi zlato odlikovanje Osvobodilne fronte, ki ga je
Republiška konferenca SZDL podeljevala zaslužnim javnim in družbenim delavcem v Sloveniji
in je bilo najvišje družbeno priznanje v naši republiki.

Po upokojitvi se je na pobudo svojih dveh dolgoletnih sodelavcev in prijateljev, pokojnih
Emila Tomažiča in Rafaela Žagarja, včlanil v Demokratično stranko upokojencev
Slovenije. V tej stranki je aktivno deloval 17 let in opravil številne različne naloge, ki mu
jih je zaupalo takratno vodstvo območnega odbora DeSUS Maribor na čelu z Emilom
Tomažičem. S pokojnimi Emilom Tomažičem, Rafaelom Žagarjem in Ivanom Sisingerjem
ter Marjanom Bačkom in Stanetom Brglezom je sodeloval pri krepitvi stranke na območju
severovzhodne Slovenije, predvsem na koroškem območju z ustanovitvijo občinskih
odborov v Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi, Ravnah na Koroškem in Dravogradu,
pozneje tudi v Podvelki in Ribnici na Pohorju. Po končanih aktivnostih na Koroškem so
nadaljevali z aktivnostmi glede ustanovitve stranke v Prekmurju, predvsem v Ljutomeru
in Gornji Radgoni, in še posebej na Ptuju in v Ormožu ter okolici Maribora. To obdobje
je značilno tudi po tesnem sodelovanju s takratnim vodstvom DeSUS v Celju, še posebej z
Jožetom Bevcem in pokojnim Martinom Andrijašem. Leta 1997 je na pobudo pokojnega
Emila Tomažiča prevzel funkcijo predsednika Pokrajinskega odbora za Podravje.[/wptabcontent]

[/wptabs]