Intervju

17/08/2016
 

Intervju z vodjo poslanke skupine DeSUS

Franc Jurša, ki že drugi mandat vodi poslansko skupino stranke upokojencev (DeSUS), predčasnih volitev ne pričakuje. Zaradi določenih trenj bo delo v koaliciji, pravi, sicer nekoliko težje, a ta vlada bo zdržala do konca. Ali bi, če bi volitve vseeno bile to jesen, še kandidiral za poslanca, ne ve: »Ta trenutek se sicer nagibam k temu, da ne bi, a bobu bob še ne morem reči.«

Bo vladi brez finančnega ministra po počitnicah uspelo zagnati politične mline ali se bomo jeseni pogovarjali o predčasnih volitvah? Desnica se na volitve že pripravlja.

Po moji presoji predčasnih volitev kljub določenim trenjem znotraj koalicije ni za pričakovati. Temu je tako v vsaki državi z nam podobno demokratično ureditvijo in v takšnih koalicijskih vladah, kot so to pri nas, je vselej naporno delati. Naš politični pol desnice je bolj kot ne v obsegu levice, morda je res nekoliko manjši in vprašanje je, komu bosta nastajajoči stranki Franca Kanglerja oziroma Aleša Primca pobirali glasove. Osebno sem prepričan, da največji opozicijski stranki, saj NSi zadnje čase ubira svojo politiko, naredili so nekaj hrabrih potez in po mojem mnenju bodo na desnem polu v prihodnje delovali povsem samostojno.

Kaj pa DeSUS? Kam sodite? Prisotni ste tako v desnih kot v levih vladah.

DeSUS je umeščen v sredino, volijo pa ga tako desni kot levi volilci. Je pa, če pogledamo malo čez prst, okrog 70 odstotkov članov in volilcev DeSUS levo usmerjenih. V kolikor bi bili zunaj vlade, ključnih točk svojega programa ne bi mogli realizirati: ustanovljeni smo bili zaradi pokojnin, zaradi usklajevanja pokojnin itd., in če bi sedeli v opoziciji, te možnosti preprosto ne bi imeli. Če bi imela pokojninska blagajna dovolj denarja – na letni ravni ima manj kot 1,4 milijarde evrov manka – nam tega seveda ne bi bilo treba početi, a v preteklosti se je prispevna stopnja delodajalcev za polovico zmanjšala, kar je unikum znotraj EU, zaradi česar mora razliko zdaj plačevati državni proračun. Gre torej za nenehen boj z vlado oziroma s finančnimi ministri, da ta sredstva zagotovimo. Še večja borba pa poteka, da se te pokojnine usklajujejo in da upokojenci dobijo letni regres.

Bo vladi uspelo speljati potrebne reforme? Prestopila je namreč že v drugo polovico vladanja, ko bi se obdobje reform pravzaprav moralo že končati.

Če ne narediš reform v prvi polovici mandata, jih v drugi narediš bistveno težje, to drži. Zato pričakujem, da bodo določene sistemske reforme izpeljane še v letošnjem letu oziroma v začetku prihodnjega leta. Vsaka reforma, ki posega v bit posameznika, je boleča za ljudi, ki reformnim vladam zagotovo ne izkazujejo neke pripadnosti, to je normalno. Zaradi tega so podporo izgubljale praktično vse zadnje vlade, od Pahorjeve do vlade Alenke Bratušek. Tudi ta vlada jo in stranka Mira Cerarja na prihodnjih volitvah zagotovo ne more pričakovati podpore, ki jo je imela na zadnjih volitvah. Zato ne izključujem možnosti, da se tudi na levici spet porodi neka nova stranka, neki novi obraz, ki ga bo sforsirala skupina določenih pomembnežev.

Strici iz ozadja? Lobisti? Kdo?

Tega, da bi nekje v senci sedeli neki ljudje in bi od tam vodili ves politični ustroj oziroma bi narekovali vladam, kako naj kaj storijo, seveda ni. Zagotovo pa so ti ljudje, jaz jih imenujem pomembneži, aktivni takrat, ko se nagovarja in v politični prostor izbira nove posameznike.

Izpostaviti tudi moram, da so predvsem nevladne organizacije tiste, ki pred posameznimi glasovanji v DZ izkazujejo interes, da predstavljajo problematiko čim več poslanskim skupinam, na kar zagotovo vpliva območje, iz katerega prihajajo določeni poslanci. Okolje vpliva na poslance, kakor koli obrnemo. Vpliva lobijev v parlamentu toliko ne opažam, kar pa ne velja za interesne nevladne organizacije. Reči moram, da poslanci res ne glasujemo zmeraj po svoji vesti. Upoštevati je namreč treba koalicijske dogovore, koalicijsko pogodbo. To so večkrat precej naporne zadeve.

Kakšen je odnos med DeSUS in SD po interpelaciji zoper njihovo ministrico, ki ste jo v vaši stranki podprli?

Mi smo z interpelacijo zoper Anjo Kopač Mrak želeli javnosti podati informacijo, da ministrica določenih politik ne vodi tako, da bi bili lahko z njimi zadovoljni. Ključna težava za nas je bila, da je ministrica politiko zavodov vodila slabo oziroma da so si kadri SD to politiko povsem uzurpirali.

Mar niste v DeSUS s to akcijo zgolj opozorili nase oziroma na to, da tudi vas zanima tovrstno kadrovanje?

Da, vendar v takšni meri, kot jo ocenjujejo na podlagi naše velikosti. Nič več in nič manj. Sporočilo, ki smo ga dali javnosti, so določeni ljudje razumeli, določeni pa ga pač niso. Seveda smo se zavedali, da s tem dejanjem kršimo koalicijsko pogodbo, a smo od Anje Kopač Mrak pričakovali, da bo določene zadeve spremenila. Ker jih ni, naše podpore ni bila deležna. Ministrico budno spremljamo in ugotavljamo, da se zadeve bistveno še vedno niso spremenile.

Se je z interpelacijo Kopač-Mrakove začela bitka DeSUS s SD za upokojence, ki veljajo za precej aktivne volilce?

Na zadnjih predčasnih volitvah smo s SD sodelovali v socialdemokratskem bloku, v neke vrste predvolilni koaliciji. Šlo je bolj za dogovor in v SD so takrat pričakovali, da bodo dobili na volitvah enkrat več poslancev, kot jih bo stranka upokojencev. Izkazalo se je, da smo bistveno več glasov dobili mi. Z ustanovitvijo nekega foruma starejših se po mojem mnenju želi SD približati volilni bazi starejših, ki so res tisti, ki zvesto hodijo na volitve, in normalno je, da nanje startajo politične stranke.

V državi je nekaj več kot 600.000 upokojencev, od česar jih DeSUS voli le okrog 60.000 do 80.000, kar pomeni, da skoraj 85 odstotkov starejše populacije voli druge stranke. Ne vem, kaj si želijo v SD, a tukaj naj spomnim, da so v tej stranki imeli vse možnosti, da bi dobili glas teh ljudi – govorim o njihovem predlogu pokojninske reforme. A ta predlog je bil za večino nesprejemljiv, doživel je poraz. Če bi se SD takrat bolje odrezala in tudi če bi se zdaj bolj angažirali pri določeni zakonodaji, bi lahko pridobili več volilcev. A to ni vprašanje naše stranke, ki se zmeraj, na vsakem najmanjšem sestanku bori za pravice upokojencev.

No, kaj pa floskule Karla Erjavca o tisočih evrih minimalne pokojnine? Te tudi sodijo v boj, ki ga omenjate?

Nisem odvetnik predsednika stranke, vem pa, da je bila ta izjava izvlečena iz konteksta. Gospod Erjavec je namreč povedal, da če imajo lahko tajkuni milijarde, potem imajo lahko upokojenci tisoč evrov pokojnine. V tem trenutku je tako visoko pokojnino tako praktično kot teoretično seveda nemogoče zagotoviti, a vendarle bo treba poskrbeti za tiste ljudi, ki imajo najnižje pokojnine. Njihove pokojnine bo treba dvigniti na takšno vsoto, da bodo lahko dostojno živeli. Če je minimalna plača okrog 600 evrov, potem mora biti v tej višini tudi najnižja pokojnina. To pa ni vse, kar potrebujejo upokojenci.

Vaša stranka torej nima težav s tem, da bi vam starejšo populacijo volilcev speljala kakšna druga stranka? Kakšen odnos imate z zvezo upokojencev?

DuSUS ima lastno volilno bazo, določeno število upokojencev nas bo vedno volilo. To so predvsem tisti z najnižjimi pokojninami, ki se dobro zavedajo, zakaj se zavzema tako stranka kot njena poslanska skupina: za premike pri usklajevanju pokojnin, za regres, za dolgotrajno oskrbo. Z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) želimo seveda ves čas tvorno sodelovati, a priznati moram, da je to sodelovanje zmeraj odvisno tako od ljudi, ki vodijo to organizacijo, kot od dogodkov, ki se zgodijo. Sodelovanje z zvezo ves čas variira.

Kako z vidika nekdanjega predsednika odbora za obrambo ocenjujete ravnanje premierja Cerarja, ki kljub strokovnim podlagam obrambi ne zagotovi dovolj dodatnih sredstev? Aktualna vlada, vsaj tako se zdi, za obrambni sistem, ki ga v tem trenutku še kako potrebujemo, nima posluha.

Razmere v SV niso najboljše, razlogi so predvsem v drastičnem pomanjkanju sredstev. Poleg tega naš sistem skoraj vsa sredstva porabi za plače, še vedno je prevelik tudi upravni del ministrstva. Ne le DeSUS, praktično vse stranke opozarjamo, da se za obrambni sistem namenja premalo sredstev, a zaradi zaostrenih varnostnih razmer bi bil res že skrajni čas, da se to področje uredi. Ekipa premierja bi na tem segmentu res morala nekoliko več postoriti, poiskati ustrezne rešitve, kajti vse od Pahorjeve vlade naprej je proračun vojske le padal.

Če nimamo lastnih sredstev, potem moramo v lastnih glavah urediti misel o tem, v kakšnem obsegu naj gradimo našo vojsko. Si želimo dobre opreme? Si želimo mednarodnega sodelovanja? Če so odgovori pritrdilni, potem potrebujemo le eno. Sredstva. In zmanjšanje obsega zaposlenih v upravnem delu ministrstva.

Bo DeSUS jeseni podprl novi zakon o obrambi? Ste predlog zakona že prebrali?

Sem, bil sem tudi na predstavitvi. V poslanski skupini bomo predlog sicer še obravnavali, a z veliko verjetnostjo lahko napovem, da bo z manjšimi popravki sprejet oziroma ga bomo podprli.

VIR: Dnevnik