Intervju

04/07/2016
 

VEČER: Intervju s KARLOM ERJAVCEM – Putinov obisk pomeni potrditev prijateljskih odnosov

erjavec

VEČER: Intervju s KARLOM ERJAVCEM

Putinov obisk pomeni potrditev prijateljskih odnosov

Z ministrom Erjavcem smo se pogovarjali v četrtek zvečer. Včeraj popoldne pa je sporočil, da je predsedniku vlade ponudil odstop.

Iz Haaga so prišle dobre novice. Vam je odleglo?

ERJAVEC: “Pozdravljam razsodbo arbitražnega sodišča, da nadaljuje arbitražni postopek, in prepričan sem, da bo sodišče sprejelo pravično in dokončno odločitev o mejnem sporu. Mi bomo to razsodbo spoštovali in enako pričakujemo tudi od Hrvaške. Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško je treba nujno rešiti, ker že od osamosvojitve obeh držav obremenjuje odnose med državama in vpliva na življenje ljudi ob meji.”

Širšo domovino, kot včasih rečemo EU, trese nova kriza. Tokrat brexit. Kam gre EU brez Velike Britanije? Kaj je verjetna smer razvoja, dezintegracija ali tesnejše sodelovanje?

ERJAVEC: “V zadnjih letih EU doživlja krize različne narave. Od gospodarske, finančne, do migracijske in varnostne, zdaj pa še brexit. Upam, da bomo kot sedemindvajseterica postali še bolj povezani, še bolj enotni, kar je tudi slovensko stališče, ki ga je predsednik vlade Miro Cerar predstavil v Bruslju na nedavnem evropskem vrhu. Druge možnosti ni, kot da EU postane bolj povezana. Pokazalo pa se je, da v hitro spreminjajočih se okoliščinah lizbonska pogodba ni več najboljši odgovor za delovanje EU. Vidimo, da je bila EU ustvarjena za nekrizna obdobja. Izstopa država, kije seveda zelo pomembna. Velika Britanija je v evropski proračun prispevala 13 odstotkov, Slovenija pa 0,28 odstotka. Na novo je treba definirati evropski proračun, spremenile se bodo perspektive za črpanje evropskih sredstev, kar je pomembno za projekte, tudi slovenske, ki se financirajo z evropskim denarjem. Takoj po referendumu sem imel pogovor z italijanskim zunanjim ministrom Paolom Gentilonejem, pogovarjala sva se o sestanku šesterice držav ustanoviteljic EU. Šlo je sicer za redni sestanek ustanoviteljic, niso pa mogli mimo vprašanja brexita. Tudi italijanski minister je delil moje mnenje, da je zelo pomembno ohraniti enotnost EU. Zlasti je pomembno, da med članicami ne bi prišlo do skupin, ki bi imele različne poglede glede odhoda Velike Britanije iz EU.”

Omenili ste sestanek ustanovnih članic EU, ki po odhodu Velike Britanije predstavljajo več kot dve tretjini gospodarske moči unije. Vas ni strah, da bi te države šle naprej, se tesneje povezale, kar bi pomenilo razvoj v smeri Evrope več hitrosti? Jedro bi se potem razvijalo s svojo hitrostjo, periferija pa seveda z nižjo.

ERJAVEC: “Za Slovenijo takšen scenarij ne bi bil ugoden, razen če bi šli v tisto skupino držav, ki bi šla hitreje naprej kot preostale. Razprava o Evropi več hitrosti se pelje naprej že od gospodarske in finančne krize. Menim, da te nevarnosti ni, ker se politične silnice za  izhod iz EU pojavljajo tudi v ne katerih državah ustanoviteljicah. Samo poglejmo Francijo in Nacionalno fronto Marine Le Pen, ki odkrito zagovarja odhod Francije iz EU. Tudi države ustanoviteljice, države jedra, se zavedajo, da moramo vsi iti naprej skupaj in z isto hitrostjo.”

Predsednik republike Borut Pahor je prepričan, da je Slovenija že del najtesneje povezanih držav EU oziroma mora ostati tudi v prihodnje. Kakšna pa je vaša ocena? Smo po gospodarski moči in razvitosti del te elitne skupine evropskih držav? Ali smo nekje vmes med centrom in periferijo?

ERJAVEC: “Gotovo je, da standarda najbolj razvitih evropskih držav še nismo dosegli. Ko smo si želeli pred 25 leti, je bil naš cilj čim bolj se približati najbolj razvitim članicam EU. Tudi danes je to naš cilj, in če ga želimo doseči, moramo biti blizu jedrnim državam. Ali bomo cilj dosegli, pa je odvisno le od tega, koliko bomo gospodarsko uspešni, kako nam bo uspevalo izpolnjevati/uresničevati maastrichtske kriterije in koliko nam bo uspelo zmanjšati naš zunanji dolg. Če bomo uspešni, bomo v skupini  najbolj uspešnih držav. Potrebujemo konkretne gospodarske rezultate in na tem področju nas čaka še nekaj dela.”

Ko govorite o potrebi po enotnosti, imate v mislih morda več enotnih politik, bolj federalno Evropo, kar na primer zagovarja predsednik republike Pahor?

ERJAVEC: “Federalna Evropa je cilj, ki ga je zelo težko doseči. Ne predstavljam si, da bi Francija, ki je stalna članica Varnostnega sveta OZN, odstopila svojo zunanjo politiko neki federalni ureditvi. Tukaj je eden od ključnih razlogov, zakaj je federalni model znotraj EU zapletena reč. Brez enotne zunanje in varnostne politike pa ni mogoče govoriti o federaciji. Ne verjamem, da lahko pride do takšnega scenarija. Lahko pa pride do scenarija, po katerem bo Evropa bolj povezana, zlasti v politikah, gospodarske, finančne, industrijske in ekološke narave.”

A ravno dejstvo, da EU ne premore enotne zunanje in varnostne politike, je razlog, da se na svojih mejah sooča s krizami, kot sta aktualni, migrantska in varnostna.

ERJAVEC: “Prepričan sem, če bi slovenske državljane povprašali, ali prenesemo slovensko zunanjo politiko v Bruselj, ni možnosti, da bi takšen referendum uspel. Še manj pa je možnosti, da bi se kaj takega zgodilo v Franciji, ki je eden od globalnih akterjev. Je pa federalna Evropa simpatična ideja, mogoče bo čez desetletja EU res urejena kot federacija, a bojim se, da bo moralo preteči še veliko časa. V tem času govoriti o tem, da bo EU federalno urejena, pa ne vidim realnih možnosti.”

Kot kaže, je predsednik republike Pahor edini v slovenskem političnem vrhu, ki zagovarja federalno EU?                                                     

ERJAVEC: “Že dlje časa o tem govori. Moram dodati, da v tujini takšnih idej nisem zasledil, tako da gre za njegovo zelo izvirno idejo. Vendar menim, da je ta ideja zelo prezgodnja ravno iz razlogov, ki sem jih povedal.”

Slovenija se bo po odhodu Velike Britanije, ki je bila poleg Nemčije in Francije ključna evropska sila, morala na novo pozicionirati v spremenjenih razmerah. Kako?

ERJAVEC: “Takoj po britanskem referendumu sem gostil britansko veleposlanico Sophie Honev. Govorila sva o perspektivi odnosov med državama po brexitu. Ugotovila sva, da bo treba okrepiti bilateralne odnose. Kar se tiče bilateralnih gospodarskih odnosov, pa upam, da večje škode ne bo.”

Škoda, ki jo zaradi evropskih sankcij in ruskih protisankcij čuti Slovenija, nastaja v gospodarski menjavi z Rusijo, najbolj pomembnim slovenskim izvoznim trgom zunaj U. Sankcije proti Rusiji so bile avtomatično podaljšane, vemo pa, da ima vse več držav EU sankcije za neučinkovite in nesmiselne. Kakšna je bila razprava med zunanjimi ministri EU o tej temi?

ERJAVEC: “Sankcije z Rusijo so vezane na implementacijo dogovora iz Minska. Če bo prišlo do premika v implementaciji z ruske strani, bodo tudi premiki glede gospodarskih sankcij z Rusijo. Zdaj ugotavljamo, da teh premikov ni, ni posebnega rezultata, zato so bile sankcije avtomatično podaljšane. Kar se tiče Slovenije, nas gospodarske sankcije ne udarijo direktno, v smislu, da ne bi mogli še naprej poslovati na področjih, kjer smo do sedaj. Bolj nas je udarilo to, da so gospodarske sankcije povzročile padec rublja in padec cene nafte. Ker pa imajo naši izvozniki pogodbe v rubljih, nam je padla vrednost poslovanja, ne pa obseg poslovanja med državama. Na nedavnem obisku v Moskvi sem z ruskim ministrom za zveze in množične komunikacije Nikolajem Anatoljevičem Nikiforovom dogovoril štiri nove projekte. Obseg poslovanja poskušamo obdržati ali celo širiti, Rusi pa morajo razumeti, da sankcije izvajamo, kakor tudi naše stališče, da je Ukrajina suverena in zanjo velja teritorialna nedotakljivost.”

Kako aktivna pa je Slovenija pri vprašanju sankcij, ki jih ima za neproduktivne in nepotrebne?

ERJAVEC: “Slovenija je podprla gospodarske sankcije, ko se je o tem odločalo. Osebno pa sem prepričan, da gospodarske sankcije niso pravi način za razreševanje problemov z Rusijo. Gospodarske sankcije so bile uvedene zato, da bi se izboljšalo stanje na terenu, v Ukrajini, a vidimo, da niso prinesle učinkovitega rezultata. Slovenija kot članica EU pa podpira tisto, kar se dogovorimo v Bruslju.”

Kaj pozitivnega bo Sloveniji prinesel julijski obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina? Do sedaj se je veliko govorilo o potencialnih negativnih učinkih.

ERJAVEC: “Z Rusijo imamo tradicionalno dobre in prijateljske ter zgodovinske odnose. Putinov obisk pomeni potrditev prijateljskih odnosov, ne glede na to, da imamo na različnih področjih različne poglede. Primerno je, da se 100. obletnica Ruske kapelice zaznamuje na najvišjem nivoju. Obisk je bil dogovorjen, že preden je prišlo do ukrajinske krize. To sem tudi zelo jasno povedal na svetu zunanjih ministrov EU.”

Kakšna je bila reakcija?

ERJAVEC: “Nobene reakcije ni bilo. Zelo jasno sem povedal, da gre za komemorativen dogodek. Pojasnil sem zgodovinske okoliščine, kaj se je dogajalo 1916 pod Vršičem. Zaradi tega zdaj tudi bolje razumejo sam dogodek pri Ruski kapelici.”

So vas razumeli tudi najhujši nasprotniki Rusije v EU, kot so baltske države in Poljska? Težko nas boste prepričali, da vsaj neformalno ni bilo pritiskov, tudi v zvezi Nato ne, da do tega za nekatere naše zaveznike kontroverznega obiska ne pride.

ERJAVEC: “V Sloveniji smo lahko zadovoljni, da imamo takšne odnose z Rusijo in da dialog teče. Poglejte samo, kateri politiki prihajajo v Moskvo in kam po svetu potuje Putin.”

Konfrontacija z Rusijo torej ni pravi odgovor za urejanje odnosov z Rusijo?

ERJAVEC: “Prepričan sem, da dolgoročno potrebujemo sodelovanje. Rusija bo vedno sosed EU. Sosedov ne moremo izbirati in spreminjati. Samo z dialogom lahko rešimo nekatera odprta vprašanja. Dialog je lahko temelj za sodelovanje. Ne predstavljam si, da bomo odprta vprašanja reševali s tem, da bi se šli oboroževalno tekmo, zaostrili politično retoriko in prenehali z dialogom ter prenehali gospodarsko sodelovati. Dober primer je Turčija, ki kaže, da so napetosti lahko le epizoda, dolgoročno pa napetosti ne prinašajo nič dobrega.”

A vendar stvari ne gredo v to  smer. Na Poljskem je nedavno potekala največja vojaška vaja zveze Nato po koncu hladne vojne, imenovana Anakonda. Poljski obrambni minister je izjavil, da je Poljska pripravljena na vojaško konfrontacijo z Rusijo. Kako Slovenija kot poljska zaveznica razume to izjavo?

ERJAVEC: “Slovenija in Poljska sta zaveznici, zato v luči zavezniške solidarnosti razumemo varnostne skrbi Poljske. Nikakor pa ne moremo govoriti o konfrontaciji, ampak o ustreznem odzivu in predvsem pripravljenosti zavezništva. Ta pripravljenost pomeni močno odvračanje, krepitev obrambne pripravljenosti kot tudi dialog.”

Se torej bolj strinjate z izjavami nemškega zunanjega ministra Walterja Steinmeierja, ki je kritiziral Natove manevre na Poljskem in dejal, da zdaj ne smemo zaostrovati situacije z rožljanjem in vojnim hujskaštvom?

ERJAVEC: “Gotovo. Doživljal sem nekatere kritične ocene mojega obiska v Moskvi, zdaj pa se je pokazalo, da nemški zunanji minister razmišlja enako kot jaz. Treba pa se je zavedati, da imajo nekatere države znotraj EU in Nata zgodovinske izkušnje, ki so gotovo neprijetne. A še vedno živijo pod vtisom te izkušnje. Medtem pa imajo Slovenija, Francija, Nemčija in Avstrija drugačne poglede, kar se kaže na srečanjih zunanjih ministrov EU.”

V Sloveniji veliko razpravljamo o tem, ali bi se morala naša država priključiti višegrajski skupini. Pa si res želimo, da se Slovenija priključi državam, ki so v vse hujši opreki z evropskimi pravnimi temelji in vrednotami? Znane so težave poljske vlade in standardi madžarskega predsednika. Je to skupina, ki uteleša vrednote, za katere se zavzema tudi Slovenija?

ERJAVEC: “V zadnjem času se v političnih razpravah veliko govori o tem, da bi morala Slovenija še tesneje sodelovati z višegrajsko skupino, nekateri gredo še dlje in menijo, da bi se ji Slovenija morala priključiti. Naše vrednote so priti v jedrno skupino držav EU. Danes si ne predstavljam, da bi cilj Slovenije bilo članstvo v višegrajski skupini, zlasti ob novi okoliščini brexita, ko vsi govorimo, da je treba še močneje povezati države EU. Moramo pa tvorno sodelovati z višegrajsko skupino, saj imamo določene skupne interese, ko govorimo o energetiki, infrastrukturi in gospodarskem sodelovanju. Ne vidim pa nobenega razloga, da bi se politično pozicionirali v višegrajsko skupino.”

Na domačem terenu vlado trese dogajanje okrog Luke Koper, v kateri želi upravljavec Slovenski državni holding zamenjati tri nadzornike. Vi ste v svojih izjavah podprli upravo, z upokojensko stranko ste celo obiskali Luko. A ni to neke vrste vmešavanje politike v upravljanje državnega premoženja, glede na to, da imamo za to SDH?

ERJAVEC: “Kot zunanji minister ocenjujem, da je projekt drugi tir ključnega pomena za nadaljnjo gospodarsko rast v Sloveniji. Transport in logistika sodita med najhitreje razvijajoče se panoge. Slovenija s svojo geostrateško lego ima v tem primeru idealno priložnost. Glede na to, da sem že peto leto zunanji minister in da imam vse več težav pojasnjevati, kaj se dogaja s tem projektom oziroma to investicijo. Že 2012 sem razlagal, kako bomo modernizirali drugi tir. Zlasti to zanima Avstrijce, Slovake, Čehe, Madžare in tudi Južno Korejo, Japonsko in Kitajsko. Pogovori o tem so stalno na dnevnem redu in zato je že težko razložiti, da se v svojih izjavah po petih letih nenehno ponavljamo. Počasi postajamo glede tega neverodostojni. Luka Koper namreč vsem tem državam odpira vrata v srednjo Evropo. Če bomo tako nadaljevali, se bojim, da ne bomo prišli do drugega tira, kar pomeni, da se bodo logistične poti izognile Sloveniji. Avstrijci, Italijani intenzivno delajo na tem, tudi na Hrvaškem tečejo intenzivni pogovori o reški luki. S stranko Desus smo že dlje časa načrtovali obisk Obale, seveda se pri tem ne gre izogniti Luki Koper. Zaradi zadnjih dogodkov smo razmišljali, ali bi jo sploh obiskali, a na koncu smo vendarle sklenili, da nas zanima, kaj bo vodstvo povedalo o tej pregreti situaciji. Rezultati Luke Koper so dobri v primerjavi z lukama na Reki in v Trstu. Zame je tudi ključno, ali je uprava zavezana projektu drugi tir.”

Očitki o netransparentnosti v Luki Koper, delovni procesi, veliko število podizvajalcev, katerih delavci delajo v spornih delovnih razmerah… Te stvari so prišle do vas?

ERJAVEC: “Obstaja veliko interesov, zato me prerivanje, kdo bo sodeloval in imel kakšno korist od projekta, ki ga moramo izpeljati, ne preseneča. Ob takem ozračju pride vsaka informacija prav za diskreditacijo. Ne vem, zakaj je ravno zdaj to postal problem, lani pa ni o teh stvareh nihče govoril. Tega obmetavanja z vseh strani na vse strani se zelo bojim, ker to pomeni, da ne bomo napredovali pri snovanju drugega tira. Normalnemu človeku je težko razumeti, da država ni sposobna zgraditi 26 kilometrov železniške proge.”

Menite, da bi morala država zagotoviti denar za drugi tir? Vaša vlada s premierjem Cerarjem na čelu je to možnost že zdavnaj izključila po izkušnji, ki jo ima Slovenija s TEŠ 6.

ERJAVEC: “Za dobre projekte se vedno najde denar, zlasti če je projekt zastavljen tako, kot je treba. Ne vem, ali je realna cena drugega tira 1,4 milijarde. Jaz to težko verjamem. Če je projekt zdravo zastavljen, sem prepričan, da ni problem zagotoviti sredstva. Mislim tudi, da je mogoče zagotoviti finančno konstrukcijo brez proračunskih sredstev. O tem sem prepričan, ker je to projekt, ki bo nosil na dolgi rok. To ni nekaj, od česar bomo imeli korist le deset let. Slovenija bržkone ne bi imela takšne geostrateške pozicije, če ne bi Marija Terezija zgradila proge Dunaj-Trst. Ta proga je zagotovila razvoj različnih dejavnosti in povezala pomembna trgovska središča. Enako velja za Luko Koper. če ne bomo povečali njenega potenciala z drugim tirom, bomo začeli ugašati.”

Kdaj letos lahko upokojenci računajo na sicer že obljubljeno izredno uskladitev pokojnin? Za koliko bodo pokojnine višje?

ERJAVEC: “Septembra bo 0,4-odstotna uskladitev. To je sedaj dogovorjeno z ministrom Mramorjem, tako da na to lahko računajo, nato pa še januarja prihodnje leto. Takrat pa bo nova uskladitev pokojnin na podlagi koalicijske pogodbe, kjer je zapisano, da v primeru gospodarske rasti nad 2,5 odstotka se zgodi novo usklajevanje. Vemo, da je bila lani gospodarska rast približno triodstotna, septembra bo ta podatek uraden, tako bo januarja sledila nova uskladitev pokojnin. Sklenjen je tudi dogovor za letos, da dobijo regres vsi upokojenci s pokojninami do 750 evrov. Veliko težav je bilo pri tem usklajevanju. Spet sem bil označen za nekoga, ki izsiljuje, čeprav je šlo za predlog Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Jaz sem njihov predlog le podprl, ker se mi zdi prav, da so dobrih rezultatov deležni tudi upokojenci.”

Kako pa komentirate dejstvo, da se pogojevanje glasov Desusa ob interpelaciji ministrice Anje Kopač Mrak z izredno uskladitvijo pokojnin ni obneslo?

ERJAVEC: “Pri interpelaciji ministrice ni šlo za to. Mi nismo bili zadovoljni z izvajanjem določenih politik. Na prvem pogovoru v poslanski skupini je zagotovila nekatere spremembe, vendar nekaj dni pred interpelacijo nam je jasno povedala, da to ni mogoče. Naši poslanci so bili zaradi tega zelo razočarani, zato so sklenili podpreti interpelacijo.”

Kako globoke brazde pa je pustil ta zaplet v koalicijskih odnosih? Premier Cerar je ravnanje vaše stranke označil za neprimerno.

ERJAVEC: “Glejte, jasno nam je bilo, da zaradi naših glasov ne bo padla. Za nas je socialna politika pomembna, pričakujemo od ministrice, da upošteva naša mnenja, ko gre za te zadeve. Domneve, da smo skušali rušiti ministrico in pomagati SDS, so pretirane. Niti slučajno ne gre za to, ampak za to, da nas spoštujejo tudi kot partnerja v koaliciji. Tega spoštovanja ni bilo, zato smo jim pokazali, kako je, če dobiš malce po prstih. To je bila odločitev poslanske skupine in prav je bilo, da jo podprem.”

Ni širšega ozadja za napetosti med SD in Desusom? Kot vemo, je upokojencev, ki sestavljajo glavno volilno bazo za vašo stranko, v Sloveniji okrog 600 tisoč. SD, ki raste na javnomnenjskih lestvicah, pa odločno naskakuje ta bazen z nekaterimi aktivnostmi, tudi z ustanovitvijo seniorskega foruma. Ribarijo v bazenu, kjer ste vi gospodar.

ERJAVEC: “Prvič slišim, da naskakujejo našo volilno bazo. Mi imamo zelo čvrsto bazo, zato me to nič ne skrbi. Moti me pa, da se nekdo že danes tako obnaša, kot da je že zmagal naslednje volitve.”

V tem, da nekdanji predsednik Kučan, ki je na levici še vedno zelo priljubljen, sodeluje z njihovim upokojenskim forumom, ne vidite resne konkurence?

ERJAVEC: “Kot sem povedal, imamo stalno bazo. Dobro smo organizirani. In še enkrat ponavljam, da nas moti, da se najmanjši koalicijski partner obnaša, kot da je zmagovalec naslednjih volitev. Mislim, da je to prehitro.”

Pred dnevi je Zveza društev upokojencev Slovenije dobila novega predsednika – Janeza Sušnika. Kakšno sodelovanje si obetate z njim?

ERJAVEC: “Z upokojenskimi društvi zelo dobro sodelujemo, ker smo skupaj aktivni na lokalnih ravneh. Najpomembnejše je delovanje društev in sodelovanje z njimi. Veliko manj pomembno je, kako sodelujeta vrh upokojenske stranke in vrh Zveze društev upokojencev. Ne vem, od kod zdaj ta farna, da Desus obvladuje Zvezo društev upokojencev Slovenije. To je civilna družba in mi to spoštujemo. Če boste pogledali zgodovino tega sodelovanja, boste videli, da smo bili v zadnjih desetih letih, ko sem jaz predsednik, deležni zelo ostrih kritik iz zveze upokojenskih društev. Videli boste, da je bilo ravno v predvolilnih obdobjih od zveze mogoče slišati, kako Desus ne naredi dovolj za upokojence.”

Morda ste v teh primerih vi dobili po prstih …

ERJAVEC: “Odkar sem v politiki, nenehno dobivam po prstih. In to zelo močno. Zato ker smo moteča stranka. Ko sem pred enajstimi leti postal predsednik Desusa, so me novinarji vprašali, kakšni so moji cilji. Povedal sem, da želim, da Desus ne bo več najmanjša parlamentarna stranka in da Desus ne bo trepetal, ali bo prestopil parlamentarni prag. In temu so se vsi smejali. Toda poglejmo rezultate zadnjih desetih let. Kje je sedaj Desus? Tretja najmočnejša stranka, druga v koaliciji, in nikoli nismo trepetali, ali se bomo uvrstili v parlament, ne glede na to, da nam javnomnenjske ankete zmeraj manj namerijo, kot pokažejo volitve.”

Desus redno sodeluje v koalicijah, odkar ste predsednik stranke. Zakaj ne prevzamete socialnih resorjev, denimo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti? Pri interpelaciji se je pokazalo, da imate celo paleto pomislekov v zvezi z vodenjem tega resorja.

ERJAVEC: “Z veseljem bomo prevzeli ta resor. Pa ne samo tega, ampak tudi ministrstvo za gospodarstvo in za finance. Čakam, da zmagamo na volitvah, pa bomo to storili. Kajti prevzeti ministrstvo za delo, ne da imaš vpliv na finance in gospodarstvo, je politični samomor.”

Kdaj pričakujete, da bo sprejeta pokojninska reforma?

ERJAVEC: “Pričakujem, da bo pokojninska reforma sprejeta v letu 2020. Prej po mojem ni nobene potrebe, čeprav so v Bruslju namigovali, da bi bila potrebna že v letu 2017. Sedanja pokojninska reforma ima izrazito negativne učinke, zlasti za tiste, ki prihajajo med upokojence, saj ti hitro spoznajo, kako so nizke pokojninske odmere. Menim, da novo pokojninsko reformo potrebujemo v letu 2020. Toda mi podpiramo le to, da bi morda podaljšali delovno dobo, ker generacije, ki prihajajo, so bolj vitalne, tudi delovno okolje je bolj prijazno. Tudi v Evropi je standard, da se dela do 67. leta. To smo pripravljeni podpreti. Ne bi pa podprli, denimo, 35-letnega povprečja za izračun pokojnine. To namreč pomeni, da je za izračun ključna praktično celotna delovna doba. Temu bomo zagotovo nasprotovali. Kar je bistveno, je, da do 2020 ne potrebujemo nove reforme. Mi potrebujemo zlasti nova delovna mesta za mlade. Če mladi ne bodo zaposleni, bo pokojninska blagajna prazna in potem nobena pokojninska reforma ne pomaga. Razen tiste, ki bi rekla, da bomo vsi do smrti delali, ker potem ne potrebujemo pokojnin.”

Pri katerih vprašanjih pri pogajanjih o novi reformi ne bo popuščanj? Je to usklajevanje pokojnin, te naj bi se v prihodnje usklajevale le se z inflacijo? Letni dodatek, za katerega nekateri menijo, da bi ga sploh bilo treba ukiniti za vse, ker ni pravica, ki izhaja iz vplačanih prispevkov, ampak pravzaprav socialna pomoč? Višina pokojnin?

ERJAVEC: “Z ničimer glede pokojnin se ne bi strinjali, kajti, kot sem povedal, ima sedanja reforma že sedaj izrazito negativne posledice za upokojence.”

Kako kaže z ustanavljanjem demografskega sklada?

ERJAVEC: “Prav danes sva imela z ministrom Mramorjem usklajevanje. Bil sem zelo zadovoljen, ker sem videl, da ni imel pomembnejših pomislekov. Včasih je zelo zahteven sogovornik, četudi moj najljubši minister, a z njim imam vedno najtežje pogovore. Mislim, da bo zakon kmalu pripravljen in da bo jeseni zrel za obravnavo na vladi. Ključno za Desus je predvsem to, da bo demografski sklad samostojen in neodvisen od SDH, da bo v njem 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, da bo desetodstotni delež kupnin državnega premoženja prišel v sklad, kajti velik delež državnega premoženja so ustvarile prav te generacije, katerim bo sklad namenjen, in deset odstotkov od donosa dividend. Pa še kakšno stvar se bomo dogovorili. Je pa ustanovitev sklada nujna ravno zato, da lahko iz njega zagotavljamo tudi usklajevanje pokojnin, regres in podobno, ker je to iz proračuna vedno težje.”

Vir: VEČER – V SOBOTO, 2.7.2016; UROS ESIH, ALEŠ KOCJAN

Intervju v pdf obliki:  klik na spodnjo povezavo:

VEČER V SOBOTO, Intervju Karl V. Erjavec