Lokalne volitve 2014

25/09/2014
 

NAJPOMEMBNEJŠA IZHODIŠČA VOLILNEGA PROGRAMA ZA LJUBLJANO

kulturno prestolnico, prijazno do vseh generacij, mesto znanja, športa ter gospodarskih in razvojnih možnosti.

I.    UVOD

Ko se podaja v volilno tekmo, DeSUS izraža spoštovanje nespornim uspehom in pozitivnim prizadevanjem dosedanjih ljubljanskih oblasti. Tudi zato v svojem volilnem programu poudarja le tiste realno možne prvine, ki so velikega pomena za skupine, katerih interese prednostno zastopa

Volilni program DeSUS-a na državnozborskih volitvah je bil temelj strankinih stališč v koalicijskih pogajanjih in njenem sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije. Poglavitni cilji tega programa so tudi cilji DeSUS-a v Ljubljani, kar velja tudi za dosežke v koalicijski pogodbi.

LISTA KANDIDATK IN KANDIDATOV DeSUS 2014 za MOL (.pdf) 

II. DOSEŽKI KOALICIJSKE POGODBE

Vsakoletno izplačilo regresa upokojencem z dodatnimi 40mio € in usklajevanje pokojnin  v primeru gospodarske rasti.

Ustanovitev demografskega sklada do 30. junija 2015; vanj se prenese premoženje.

KADA-a skupaj z Modro zavarovalnico in deleži ZPIZ-a, ki so naložba v Zavarovalnici Triglav (34,5%) – cilj krepitev medgeneracijske solidarnosti.

Ustanovitev urada za starejše in invalide.

Sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci. Javno zdravstvo skozi pripravo Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju.

Učinkovitejše upravljanje z državnim premoženjem ter strateško premišljena privatizacija, še posebej podjetij v Ljubljani (Zavarovalnica Triglav, Petrol, Geoplin).

Vlaganja v infrastrukturo.

Krepitev malega in srednjega gospodarstva.

Uvedba socialnega podjetništva – priložnost za vse generacije.

III. NAJPOMEMBNEJŠA IZHODIŠČA PROGRAMA  KANDIDATKE ZA ŽUPANJO LJUBLJANE ge. MARIJE HORVAT

3.1. Gospodarski razvoj Ljubljane

Ljubljana ne more biti samo prestolnica države z visoko razvito kulturo in šolstvom. Ostati mora tudi bančno, trgovsko in storitveno središče Slovenije. Svetovni trendi nakazujejo, da mestno prebivalstvo narašča hitreje od ne mestnega, kar velja tudi za  Ljubljano. Zato želimo ohraniti danes še uspešna podjetja (Petrol, Geoplin, Gen I., Zavarovalnico Triglav, Pozavarovalnico Sava, HSE, Riko Ljubljana in druga).

Zavzemali se bomo za  oživitev  storitvene dejavnosti s področja graditeljstva, turizma in transporta, kakršne so predstavljala  nekoč tudi na tujem uspešna podjetja, tako SCT, IMP, SMELT, KOMPAS in še vrsta drugih. Vse to bo jamstvo za ohranitev sedanjih in zlasti novih delovnih mest za visokokvalificirane kadre, v veliki meri za mlajše.

 Na obrobju Ljubljane moramo ob solidno razviti logistiki ustvariti pogoje za širitev gospodarske dejavnosti ter tudi s tem privabiti tuje investitorje, jim pomagati pri pridobivanju dovoljenj in primerne cenovno privlačne lokacije.

 Še posebej bomo spremljali upravljanje državnega premoženja, namenjenega  upokojencem, in združitev tega premoženja v Demografskem skladu.  Oblikovanje  tega sklada  je eden od skupnih projektov DeSUS-a in ZDUS –a kot civilne družbe in je zagotovo  v interesu sedanje  in še posebej prihodnjih generacij upokojencev.  Ta sredstva bi  s svojimi donosi in dodatnimi viri prestavljala dodaten stabilen vir za financiranje pokojnin.

3.2. Proračun – črpanje kohezijskih skladov EU

Njihova sredstva niso namenjena samo nerazvitim področjem posameznih držav, temveč izravnavanju in približevanju manj razvitih držav EU k razvitejšim. Pridobiti moramo  tuje, finančno sposobne investitorje in kohezijska sredstva. V Ljubljani se sredstva lahko porabi za finančno zahtevne projekte, za izgradnjo kot na primer infrastrukturnih objektov in povečanje energetske učinkovitosti stavb.

3.3. Razvojni programi mesta  Ljubljane

Ljubljana potrebuje boljšo infrastrukturo, posamezni predeli komunalne infrastrukture so slabo vzdrževani in zastareli. Ena od posledic so npr. velike izgube vode iz vodovodnega omrežja.

Poplavna varnost Ljubljanice in zaščita Ljubljane pred visokim vodami sta eden od osrednjih problemov varnosti v Ljubljani. Izdelava tovrstnih dokumentov je sicer v pristojnosti države, ki pa ne more biti razlog, da mesto ne zaščiti svojih interesov. Pri tem se moramo zavedati pomena zaščite vodnih virov mesta Ljubljane (Gradnja generalnega vodnega zbiralnika za prestolnico zaradi dramatično spreminjajoče se klime).

Prometna problematika Ljubljane je zahtevna v središču in obrobju. Zaprtje Slovenske ceste in prenos prometa na Zupančičevo je pretočnost prometa močno ohromilo, mestno središče pa sedaj nima glavne ulice. Zavedamo se problema gostote prometa v središču mesta, vendar so pri tem potrebni premišljeni ukrepi.

Z razvojem mestnega središča je potrebno zagotoviti istočasen razvoj četrtnih skupnosti. Te je potrebno vključiti v sodelovanje že na samem začetku predvidenih razvojnih in prostorskih  programov, da z njimi ne poslabšamo, temveč izboljšamo njihove življenjske  razmere.

S spremembo statuta MOL moramo povečati pristojnosti in vlogo četrtnih skupnosti.

Na koncu tega programa navajamo le nekaj večjih problemov posameznih ČS, vsem pa so skupna neurejena parkirišča, izgradnja pločnikov, kolesarskih poti, povečini zastarela infrastruktura, ureditev dnevnih centrov za starejše. Vsaki ČS bi morala biti dana možnost, da v svojem  okolju zagotovi razvoj gospodarskega in kulturnega področja.

Obnova zaklonišč ali izgradnja novih. Ljubljana leži na potresnem področju. Takšni prostori bi bili lahko ob normalnih  razmerah večnamenski. Kot županja bom pristojnim organom predlagala pripravo enotne nove, strokovno učinkovite zakonodaje za primer izrednih  razmer po hitrem postopku.

3.4. Javno in zasebno zdravstvo

se morata dopolnjevati in ne izključevati. Organiziranost zdravstvenega sistema ni v pristojnosti MOL. Vendar k zdravju meščank in meščanov veliko prispevajo razmere na področju okolja, prometa, industrije in kvalitete bivanja. Večji vpliv lokalnih skupnosti bo potreben v bližnji prihodnosti, ko zaradi staranja pričakujemo povečanje potreb po splošnih in negovalnih bolnišnicah. Ena taka bi lahko bila Bolnišnica dr. Petra Držaja. Druga alternativa – uvedba bolnišnice na domu za primer kroničnih bolezni in tretja alternativa pred­-in pobolnišnična oskrba (nepretrgana oskrba). Tu bi lahko imele lokalne skupnosti velik vpliv brez večjih dodatnih denarnih sredstev (združitev fizioterapije, socialne službe, psihologije, logopedije ….).

3.5. Mladi in medgeneracijsko sodelovanje

Kultura posameznega naroda se meri po odnosu in spoštovanju med generacijami. Mladim je potrebno pomagati pri vstopu na njihovo podjetniško pot (zaposlitev ali samozaposlitev, poslovna ideja, podjetništvo). Zaradi uspešnih start-up podjetij je potrebno še naprej pospeševati gradnjo tehnološkega parka v Ljubljani, poskrbeti za razvoj inovativnega in cenovno privlačnega okolja, ki bi prineslo v okorelo gospodarstvo svež veter. Mladim je potrebno nuditi brezplačna mentorstva in s tem pridobitev podjetniških izkušenj.

Na primeren in dostopen način jim moramo pomagati pri reševanju stanovanjskega problema. Za najemna stanovanja moramo uveljaviti možnost poznejšega odkupa z vštevanjem dela plačane najemnine v odkupno ceno. Prav tako bi mladi pomagali starejšim pri uporabi in razumevanju sodobne tehnologije, s tem bi bila dana starejšim prijaznejša možnost informiranja in uporaba le-te. Vzpodbujali bomo socialno podjetništvo, predvsem za težje zaposljive skupine prebivalstva.

3.6. Skrb za starejše, invalide, ljudi s posebnimi potrebami

Vsaka ČS mora imeti svoj dnevni center, kjer bi starejši preko posameznih delavnic, lahko pa tudi povsem neformalno prenašali svoja znanja in izkušnje na mladi rod in obratno. Istočasno pa se bodo starejši vključevali v socialna okolja in navezovali stike.

Invalidom in osebam s posebnimi potrebami bomo v okviru njihovih možnosti preko socialnih podjetij omogočali zaposlitve, poskrbeli za nemoteno gibanje v mestu in si prizadevali za izpolnitev obljub iz programa »Ljubljana po meri invalidov«.

Z vsemi močmi si bomo prizadevali, da bo starejšim nad 70 let omogočen brezplačen javni prevoz v mestu.

3.7. Podpora civilnim društvom in prostovoljnemu  delu

Delo gasilcev je spoštovanja vredno, zato jih bomo podpirali v njihovih zahtevah kot so brezplačni javni mestni prevoz, oprostitev plačila stroškov /SAZAS/, popusti pri vstopnicah za kulturne prireditve, brezplačno plakatiranje.

Prostovoljstvo je splošno družbeno potrebno delo, zato ga bomo  podpirali.

Naše delovanje in prizadevanja temeljijo na spoštovanju vrednot narodnoosvobodilnega boja in osamosvojitve kot prehod v samostojno in demokratično družbo.

3.8. Kultura

Ljubljana je zgodovinsko zelo bogato mesto s večtisočletno tradicijo, ki jo hočemo ohranjati in razvijati. Kultura je izrazito širok pojem, ki ne zaobjema le umetniške ustvarjalnosti, temveč vso človekovo dejavnost. Ljubljana zelo poudarja visoko kulturno ustvarjanje, premalo pa domačo kulturno dediščino.

V sodelovanju z državo bomo vzpodbujali izgradnjo Nacionalne knjižnice. Trenutno stanje je žalostno zanikanje naše visoke kulturne tradicije, česar ne bi naredil noben civiliziran narod.

Preko amaterskih kulturnih društev bomo lahko  oživljali posamezna obdobja in pojave iz zgodovine. Meščankam in meščanom Ljubljane bomo  kulturna dogajanja organizirali  tudi v njihovih ČS s pomočjo šol in amaterskih društev, kar bo tudi cenovno ugodno. Podpirali bomo založniško in filmsko dejavnost, ki sta bil doslej zapostavljeni.

Podpirali bomo  ustanovitev Mestnega medijskega  centra.

IV. RAZVOJ ČETRTNIH SKUPNOSTI

Desus bo vztrajal, da je razvoj Ljubljane lahko uspešen in prijazen, če bo zagotovljen čim bolj skladen razvoj vseh njenih delov. Odločno zagovarjamo tako politiko mestne oblasti, ki bo  bo želela slišati glas vseh svojih členov, tudi takrat, ko gre za razvojne probleme prebivalcev posameznih četrtnih skupnosti.

DeSUS ima na lokalnih volitvah vLjubljani več kot 160 kandidatov, ki aktivno delujejo po četrtnih skupnostih. Zato bo lahko odločno podpiral reševanje tudi drugih problemov, pomembnih za kakovost življenja v celotni Ljubljani.

 DeSUS – ZA NAŠO LJUBLJANO