 PROGRAM STRANKE |
PROGRAM DeSUS - DEMOKRATIČNE STRANKE UPOKOJENCEV SLOVENIJE
(prečiščeno besedilo)
Stranka DeSUS se zavzema za gospodarsko uspešno, socialno pravično in pravno državo. Je za družbo svobodnih ljudi, kjer niso v ospredju samo dobiček in rast, temveč tudi druge vrednote, ki bogatijo vsebino življenja vsakega posameznika, za družbo v kateri je pomembna poslovna morala in dobri medčloveški odnosi. Sprejema tržno usmerjeno gospodarstvo, vendar s poudarjeno vlogo države pri zagotavljanju pogojev za učinkovito delovanje gospodarskega sistema, pri razporejanju presežne vrednosti in zagotavljanju socialne varnosti vsem generacijam ter varovanju nacionalnih interesov, ki se kažejo tudi v skrbi za slovenski jezik in kulturo.
Zato bomo v našem delovanju:
- Zahtevali spoštovanje medčloveških odnosov, ki so utemeljeni na vrednotah: poštenja, dela, neizkoriščanja, solidarnosti in strpnega sožitja,
- Oblikovali in podpirali gospodarsko politiko, ki bo uravnoteženo vrednotila vse proizvodne faktorje, ne samo kapital temveč tudi delo ter podpirali zahteve delavcev po pravičnem plačilu za opravljeno delo in njihovo udeležbo pri dobičku,
- Vztrajali pri javnem nadzoru oblasti pri delovanju parlamenta, vlade in sodstva na podlagi česar mora biti zagotovljena pravna varnost vseh državljanov,
- Oblikovali in podpirali socialno politiko, ki bo temeljila na načelih solidarnosti, vzajemnosti in socialne pravičnosti,
- Vztrajali na javnem pokojninskem in zdravstvenem sistemu in obveznem nacionalnem pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju, ki bo zagotavljalo dolgoročno, stabilno, učinkovito in kakovostno socialno varnost vseh in še posebej upokojencev in invalidov,
- Vztrajali na posebnem varstvu mladih, ki jim zagotavlja enake možnosti izobraževanja, zaposlitve in ustvarjanju pogojev za vključitev v aktivno življenje in oblikovanje lastne družine,
- Oblikovali in podpirali okoljsko politiko, ki se zoperstavlja nepremišljenim posegom človeka v okolje in zagotavlja uspešno varovanje naših naravnih dobrin,
- Podpirali bomo pobude organizacij civilne družbe, ki so skladne z našim programom in še zlasti društev upokojencev in invalidov, ter državnemu zboru in vladi predlagali v sprejem zakone in druge akte, ki jih bomo skupaj uskladili.
Večina programskih usmeritev sprejetih na preteklih kongresih ima trajno veljavo in jih nadgrajujemo. V pričujočem programu so dodane vsebine in programska izhodišča, ki kažejo vso širino stranke, katera daje prostor vsem socialnim slojem: upokojencem in še posebej delavcem, bodočim upokojencem, ter njihovim otrokom in vnukom.
STALIŠČA STRANKE DO POMEMBNIH DRUŽBENIH VPRAŠANJ
Stranko DeSUS so ustanovili slovenski upokojenci, da bi s svojimi življenjskimi in delovnimi izkušnjami prispevali svoj ustvarjalni delež k hitrejšemu vsestranskemu razvoju samostojne Slovenije. Stranki so se pridružili tudi mladi in delovno aktivni člani, ki jim socialna pravičnost predstavlja pomembno vrednoto in vodilo v njihovem delovanju . V stranki, obogateni z novimi izkušnjami, vrednotami, cilji in nalogami, imamo vse možnosti, da prispevamo svoj delež za višjo kakovost življenja v družbi, v kateri bo za vse generacije več demokracije, spoštovanja človekovih pravic, sožitja in solidarnosti.
1. Smo stranka, ki je posebej občutljiva za socialne probleme
Življenje je nesporno potrdilo potrebo po trajnem delovanju naše stranke v organih oblasti, saj so tudi že pridobljene socialne pravice nenehno ogrožene. Le tako bomo lahko uveljavljali interese politično in socialno zapostavljenih skupin, zlasti upokojencev, invalidov, zaposlenih z minimalnimi plačami, upravičencev do socialnih pomoči, nezaposlenih. Zato si bomo prizadevali za uravnoteženo delitev ustvarjenega in uravnoteženo porazdelitev bremen. Standardi na področju socialnega varstva morajo zagotoviti dvig socialno varstvenih storitev in minimalni dohodek ter iz njega izhajajočih pravic. Socialni transferji morajo biti tako visoki, da zagotavljajo posamezniku njegovo dostojanstvo in mu omogočajo vključenost v družbo ter nudijo človeka vredno življenje.
DeSUS se bo odločno boril proti vse večjemu razslojevanju, revščini in socialni izključenosti. Skrb za višji življenjski standard razumemo kot prizadevanje za kvalitetnejše življenje, za krepitev pogojev, v katerih bi lahko vsi ljudje udejanjali svoje interese in imeli tudi enake možnosti in priložnosti.
2. Za reševanje problemov staranja prebivalstva je poleg načrtovanja celovite demografske politike potrebno takoj sprejeti strateške ukrepe aktivnega staranja in jih udejanjiti
Vprašanja starejše generacije ni mogoče zožiti le na reformo pokojninskega sistema. Zavedanju o staranju in potrebi po novih - sistemskih ukrepih, ki jih nalaga staranje prebivalstva in delovne sile, bomo v stranki nameniti posebno pozornost. Storili bomo vse za odpravo stereotipov o starejših, preprečevati diskriminacije pri njihovem zaposlovanju, izboljševati samopodobo in motivacijo starejših, sprejeli ukrepe za prilagajanje pogojev dela staranju delovne sile. Zato moramo spremeniti način priprave na upokojitev, uvajati zaposlitve za krajši delovni čas, najti oblike za aktivnost ljudi v pokoju, omogočati plačano občasno in začasno delo že upokojenih, odpraviti birokratske in zakonske ovire pri opravljanju občasnih intelektualnih storitev, ustanavljati "upokojenske servise" za posredovanje zaposlitev, vzpodbujati reintegracijo starejših, da bodo lahko posredovali svoja znanja in izkušnje, omogočiti starejšim participacijo pri odločanju, vzpodbuditi pomoč starejših mladim, pomoč starejših starejšim - prostovoljstvo, podpirati razvoj skupin za samopomoč, dograjevati aktivnosti v domovih za starejše in še bi lahko naštevali.
3. Zavzemamo se za ekonomsko uspešno in socialno pravično državo
V DeSUS se zavedamo tesne povezanosti med dosežki v gospodarskem razvoju in možnostmi, da s socialno politiko učinkovito vplivamo na posamezna področja, kot so še posebej: skrb za predšolske in šolske otroke, za položaj študirajoče mladine in obseg štipendiranja, za boljši materialni položaj nezaposlenih, za pravno in socialno varnost delavcev in upokojencev (višja minimalna plača, višja najnižja pokojnina), za zagotavljanje ustreznega stanovanjskega standarda ter za izvajanje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
Podlaga za blagostanje, materialni in duhovni razvoj vseh generacij je trajna in stabilna gospodarska rast. Zato bo DeSUS oblikoval in podpiral politike, ki bodo zagotavljale gospodarsko rast in hkrati zagotavljale, da bodo sadove ekonomskega napredka države uživale vse plasti prebivalstva. Pri tem glede višjega življenjskega standarda ne razumemo samo krepitve materialnega bogastva, ki bi vodilo v bohotenje potrošniške družbe, temveč usklajeno uveljavljanje vseh pogojev, ki zagotavljajo krepitev kakovosti življenja.
Zaradi vse težjih pogojev gospodarjenja žal nekateri vedno znova iščejo izhod iz težav predvsem v omejevanju socialnih pravic in zniževanju pokojnin in plač. V DeSUS se zavedamo, da je reševanje tega problema mogoče zagotavljati predvsem v bolj razvitem in za konkurenčni boj usposobljenem gospodarstvu.
Zavračamo mnenja, po katerih upokojenci ogrožajo finančno stabilnost Slovenije ali EU. Pri presoji finančnih tokov med generacijami se prikazuje le finančne tokove od aktivne k starejši generaciji, povsem pa se zanemarjajo tokovi storitev in premoženja od starejše k aktivni generaciji. Kljub staranju prebivalstva, povečanju starostne odvisnosti, daljšanju razdobja prejemanja pokojnin, se delež BDP namenjen pokojninam v zadnjem desetletju ni povečal ne v Sloveniji ne v EU. Nastale probleme, ki jih ne gre zanikati, je mogoče reševati s prožnimi oblikami zaposlovanja starejših, ki žele in morejo ostati zaposleni tudi po tem, ko bi se že mogli upokojiti. S tem je mogoče povečati vplačila v pokojninski sistem in istočasno zmanjšati izplačila.
4. Zagovarjamo aktivno vlogo države pri varovanju javnega interesa
Najpomembnejša področja družbenih dejavnosti morajo ostati v javni lasti. Ne soglašamo s trditvami, da je privatno izvajanje nekaterih dejavnosti samo po sebi cenejše in bolj prijazno za uporabnike, kar so že dokazale praktične izkušnje pri nas in v svetu. Tako za javni kot privatni sektor velja spoznanje, da je učinkovitost odvisna od dobro organizirane in vodene dejavnosti, od odnosa zaposlenih do uporabnikov, od pestrosti ponudbe in izbire ter, ne nazadnje, od delovanja nadzornih institucij.
Ob privatizaciji in vnašanju tržnih elementov gospodarjenja v nekatere infrastrukturne dejavnosti (promet, oskrba z energijo, telekomunikacije, pošta, komunala, vodno gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo itd.) se bomo zavzemali za takšne ukrepe, ki bodo varovali predvsem javni interes. Vse te dejavnosti morajo tudi v prihodnje ustvarjati splošne pogoje za uspešno razvijanje gospodarstva in vseh tokov družbenega življenja. V ta okvir sodi tudi njihov pomen za stalen in bolj usklajen regionalni razvoj ter za zagotavljanje čim bolj enakih možnosti za vse državljane Slovenije. Sleherno zanemarjanje varovanja javnega interesa nujno prizadene večino prebivalcev, še posebej z nižjimi dohodki.
5. Pri prodaji državnega premoženja se zavzemamo za previdnost pri sprejemanju končnih odločitev
Država mora imeti nekaj premoženja, ki je vitalnega pomena za razvoj družbe, v rezervi za težje čase in razmere. Zato bomo vztrajali, da je poleg finančne ocene potrebno upoštevati tudi druge vidike dolgoročnega interesa države kot je, pomen slovenskega lastništva finančnih institucij in velikih podjetij za gospodarsko ter za politično suverenost države. Smo proti nekritični razprodaji tujcem in za zelo restriktivno prodajo državnega premoženja, pri čemer naj bi pridobilo lastništvo kar največ slovenskih fizičnih in pravnih oseb.
Nasprotujemo privatizaciji državnega premoženja z izgovorom, da je država slab gospodar. Pomembno je, da država zagotovi enotna načela za delovanje nadzornih svetov v posameznih dejavnostih. Le tako lahko preprečuje različne deformacije in neracionalnosti v poslovanju, zlasti pri plačah, nagradah in odpravninah vodilnih delavcev. Vse države EU so zadržale del državnega premoženja na področju financ, prometa, infrastrukture, socialnih in zdravstvenih dejavnosti itd.
6. Hočemo državo, v kateri bo imelo pravo in pravičnost osrednje mesto
Intenzivna zakonodajna dejavnost zaradi prilagajanja naše državne ureditve notranji ureditvi EU je za nami. Ob naglici so bili sprejeti tudi nedomišljeni in nejasni predpisi, zato bomo posebno pozornost namenili spremljanju izvajanja zakonov in dali pobude za spremembo tistih zakonov, ki v praksi niso izpolnili pričakovanj.
Posebno pozornost bomo posvetili varovanju človekovih pravic in se zavzemali za krepitev vloge vseh nadzornih institucij v državi.
Podpirali bomo vse aktivnosti, ki bi državljanom zagotavljale ustrezno in hitro sodno varstvo. Zavzemali se bomo za čim širšo mrežo brezplačnih pravnih nasvetov (sodišča, občine, upravne enote) in dajali poudarek različnim oblikam poravnav, predvsem mediaciji.
7. Podpiramo aktivno in konstruktivno zunanjo politiko
DeSUS bo sprožal pobude in podpiral vse tiste aktivnosti, ki bodo zagotavljale enakopravno vključevanje slovenske države v mednarodne povezave in prispevale k lažjemu uveljavljanju našega gospodarstva v Evropi in svetu. Posebno pozornost bomo namenjali reševanju še vedno odprtim vprašanjem v odnosih s sosedi in še posebej varstvu slovenske manjšine.
V STRANKI SMO SI ZASTAVILI NASLEDNJE NALOGE IN CILJE
DeSUS za
I. TRAJNOSTNI GOSPODARSKI IN REGIONALNI RAZVOJ
1. Zdajšnje gospodarske krize, ki so jo povzročili pohlep, dolgotrajno prerazdeljevanje produkta na škodo dela in neomejena rast finančnega sektorja, ni mogoče odpraviti z "varčevanjem" in zmanjševanjem pravic iz dela, tudi pokojnin, ampak le s premišljenim pospeševanjem gospodarske aktivnosti, ki zmanjšuje socialne razlike, ohranja visoko raven javnih dobrin ter izboljšuje okolje. Le tako je mogoče zagotoviti trajnostni razvoj.
Tekmovanje podjetij, ki svojo učinkovitost merijo le z dobički na račun plač zaposlenih in uničuje podjetja in narodno gospodarstvo je nesmiselno. Že zdavnaj pridobljene pravice delavcev vračajo v sodobnih gospodarstvih na raven pravic dežel v razvoju. Človeškemu delu je treba dati priznanje, kot najpomembnejšemu produkcijskemu faktor. Delo ni samo dejavnost, ki človeku preskrbi sredstva za obstoj, delo daje človeku tudi dostojanstvo, smisel življenja in možnost aktivnega vključevanja v družbeno življenje, zato smo odločno proti vsakemu samovoljnemu ravnanju z delavci, ki ne temelji v ustavi in zakonih .
2. Predlagali bomo gospodarsko politiko, ki bo zagotavljala hitrejši razvoj konkurenčnega gospodarskega okolja, zlasti za razvoj malih in srednjih podjetij z visoko dodano vrednostjo. V zvezi s tem bomo spodbujali vlaganja v tehnološko najzahtevnejše tehnologije, v nova znanja in hitrejši tehnološki razvoj, vzpodbujali izumiteljstvo in inovacije ter hitrejše odpiranje novih delovnih mest. Naš gospodarski napredek ne sme temeljiti samo na domačem znanju. Zato bomo podpirali vse ukrepe, ki bodo omogočali hitrejši prenos tujega znanja v naše gospodarstvo. Ustvariti hočemo ustrezne pogoje za vračanje naših vrhunskih strokovnjakov iz tujine.
3. Ne soglašamo s trditvami, da je privatno izvajanje nekaterih dejavnosti samo po sebi cenejše in bolj prijazno za uporabnike. Za javni kot privatni sektor velja spoznanje, da je učinkovitost odvisna od dobro organizirane in vodene dejavnosti, od odnosa zaposlenih do uporabnikov, od pestrosti ponudbe in izbire ter, ne nazadnje, od delovanja nadzornih institucij.
4. Podpirali bomo davčno politiko, ki spodbuja razvoj znanosti in tehnološko posodabljanje gospodarstva ter drugih družbenih dejavnosti. Dosledno zajemanje davkov in prispevkov, ob hkratnem preprečevanju dela na "črno", bo preprečilo neupravičeno bogatenje. Ob spreminjanju davčnega sistema se bomo zavzemali za povečevanje deleža neposrednih in zmanjševanju deleža posrednih davkov, za progresivno obdavčitev prihodkov posameznikov in za izenačevanje obdavčitve iz dejavnosti in premoženja. Zavzeli se bomo za uvedbo davka na ekstra dobiček.
5. Zavzeli se bomo za davčne spodbude pri ustanavljanju podjetij v manj razvitih regijah in predlagali v teh regijah oblikovanje služb, ki bodo v pomoč pri pridobivanju evropskih sredstev.
DeSUS za
II. SOCIALNO POLITIKO, KI BO TEMELJILA NA NAČELIH PRAVIČNOSTI, VZAJEMNOSTI IN SOLIDARNOSTI
1. Zavzeli se bomo za učinkovit nadzor glede pridobivanja in uveljavljanja socialnih pravic in v zakonu predvideli stroge sankcije za zlorabe. Zahtevali bomo uvedbo "socialne kartice", ki bo evidentirala vse pridobljene pravice in njihovo časovno omejenost.
2. Podpiramo prizadevanja, da starejši ostanejo čim dlje v svojem domačem okolju, ob ustrezni pomoči ne le družinskih članov, ampak tudi ob podpori in pomoči občine. Zagotoviti je treba dostopnost do različnih oblik pomoči in storitev, npr. pomoči na domu, pomoči na daljavo, dejavnosti dnevnih centrov, pravici do družinskega pomočnika, pomoči osebam, ki živijo v oskrbovanih stanovanjih.
Zavzemali se bomo za hitrejšo gradnjo oskrbovanih stanovanj in domov za starejše v vseh okoljih, kjer obstaja interes za tako gradnjo. Novogradnje morajo slediti sodobnemu modelu gospodinjskih skupin tako po arhitekturni kot programski zasnovi, ki bolj ustreza potrebam starejših, zlasti dementnih ali drugače prizadetih.
3. Zavzemali se bomo za preventivne programe, ki bodo zagotavljali kakovost življenja starejših in njihovo vključenost v socialno okolje, širili mrežo medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč in prostovoljstvo.
4. Poskrbeti moramo za prenos novih vedenj o starosti, staranju in sožitju generacij v prakso, ozaveščati družbo o njenih nalogah in možnostih, ter zagotavljati ugodne pogoje za pozitivno gledanje na starost. Prizadevali si bomo, da problematiko staranja vključimo v celotni koncept dolgoročnega družbenega razvoja in starejšim zagotovimo možnosti za aktivno in enakopravno sodelovanje v družbi.
5. Posebno pozornost moramo posvetiti preprečevanju zlorabe starejših in nemočnih, njihovi zaščiti in samozaščiti. Zato je potrebno uvesti sistem zagovorništva za starejše, delovanje zagovornikov sistemsko urediti in sprejeti ustrezen zakon.
6. Podpirali bomo ukrepe za učinkovitejše delo Centrov za socialno delo in drugih društev pri zaščiti žensk in otrok, ki so žrtve nasilja v družini, zavzeli se bomo tudi za povišanje sredstev za ureditev večjega števila varnih hiš.
7. Nasprotovali bomo zakonskim spremembam, ki bi posegale v svobodo odločanja žensk o rojstvu otrok in odločanju v med partnerskem sodelovanju.
8. Socialne razlike, ki se v zadnjem obdobju močno povečujejo, so nedopustne in jih je potrebno zmanjšati. Podpiramo delo dobrodelnih in humanitarnih organizacij. Opozarjamo pa, da gre pri tem pogosto le za omilitev posledic revščine in stisk ljudi. Zato je potrebno predvsem odpravljati vzroke za nastajanje socialnih stisk.
9. Pri stanovanjski politiki zagovarjamo nujnost večje vloge države pri upoštevanju načela solidarnosti, zlasti za mlade družine in socialno ogrožene, graditi neprofitna stanovanja in nadzorovati višino najemnin ter na novo določiti prag za pridobitev pravice do subvencionirane najemnine.
DeSUS za
III. POKOJNINSKI SISTEM UTEMELJEN NA MEDGENERACIJSKI SOLIDARNOSTI TER OBVEZNEM POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
1. Sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora tudi v prihodnje temeljiti in se razvijati na že uveljavljenih načelih: medgeneracijski solidarnosti, vzajemnosti ter zakonitosti. Vzajemni skladi so lahko le dopolnilna oblika pokojninskega varstva.
2. Sistem usklajevanja pokojnin mora tudi v bodoče temeljiti na načelu usklajene rasti pokojnin z rastjo povprečnih plač. V zakonu definirano razmerje med najnižjo in najvišjo pokojnino se ne sme spreminjati. Posledica sedanjega sistema usklajevanja pokojnin s plačami je občuten padec razmerja med povprečno pokojnino in povprečno plačo. To padanje je treba ustaviti in stabilizirati pri razmerju 72,5 : 100. O tem je nujno sprejeti družbeni konsenz.
3. Stabilno finančno poslovanje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je tako v interesu upokojene kot aktivne populacije. Predlagali bomo spremembo zakona, ki bo zaostril odgovornost delodajalcev in samih zavarovancev za izpolnjevanje predpisanih obveznosti iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki morajo biti dosledno poravnani ob izplačevanju plač. Zagotoviti bo treba tudi ustrezne kadrovske in materialne pogoje Davčne uprave RS (DURS), da bodo lahko davčni organi uspešno in učinkovito izvajali svoje naloge v zvezi z odmero, pobiranjem in izterjavo prispevkov (študentsko delo, delo na črno, uvedba davčnih blagajn ipd.)
4. Zahtevali bomo dosledno spoštovanje temeljnega poslanstva Kapitalske družbe (KAD), ki gospodari in upravlja z delom bivšega družbenega premoženja, katerega ga je v svoji delovni dobi ustvarila upokojena generacija. Predlagali bomo spremembo zakona, ki bo okrepil vlogo organov ZPIZ v zvezi z upravljanjem tega premoženja. Še zlasti to velja v primerih, ko gre za poseganje v osnovno premoženje KAD in pripravo programov izpolnjevanja finančnih obveznosti KAD do ZPIZ na osnovi izdelanega dolgoročnega finančnega načrta. Le tako bo mogoč učinkovitejši vpliv ZPIZ na poslovanje KAD. Zavzeli se bomo za dosledno organizacijsko-finančno ločitev osnovnega premoženja KAD od premoženja pokojninskih skladov prostovoljnega in obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
5. Vztrajali bomo, da država dosledno izpolnjuje svoje finančne obveznosti do izvajanja pokojninskega invalidskega zavarovanja tako po 233. kot tudi po 234. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določata, da RS iz državnega proračuna oz. iz drugih virov zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki Zavoda ter zagotavlja njegovo likvidnost. Tako kot sedaj, bo tudi v bodoče finančni načrt ZPIZ oblikovan tako, da bodo iz njega jasno razvidni vsi prihodki po glavnih virih kot tudi vsi odhodki po glavnih postavkah, s čimer bo omogočeno transparentno finančno poslovanje Zavoda.
6. Zavzemali se bomo za evropsko primerljivo ureditev pravice do dela vdovske pokojnine. Zato se bo postopoma odpravil sedaj veljavni socialni korektiv, da bi lahko to pravico pridobili vsi starostni in invalidski upokojenci po pokojnem zavarovancu ne glede na višino lastnih pokojninskih prejemkov.
7. Zavzemali se bomo za jasno zakonsko opredelitev pravice do letnega dodatka in za njegovo postopno rast, da bi dosegel 70% letnega dodatka zaposlenih v javnem sektorju.
8. Podpirali bomo politiko in ukrepe za zaostritev odgovornosti delodajalcev za zagotavljanje takšnih pogojev dela, ki bodo v največji možni meri preprečevali nastanek poklicnih obolenj in invalidnosti ter jih stimulirali k ustreznemu zaposlovanju delovnih invalidov, starejšim delavcem pa omogočali čim kasnejši odhod v pokoj.
9. Doseči moramo očiščenje pokojninske blagajne vsega kar v njo ne spada. To pa so: predčasne politične upokojitve, pokojnine, za katere niso bili plačani prispevki: državne pokojnine in druge dajatve pod krinko pokojnin, ki se pokrivajo iz državnega proračuna kot primanjkljaj v pokojninski blagajni. Predlagamo formalno ločitev sredstev v ZPIZ na sredstva za starostne pokojnine in ostale.
DeSUS za
IV. KAKOVOSTEN JAVNI ZDRAVSTVENI SISTEM
1. Zdravje je javna blaginja in investicije v zdravje so pomembna naložba. Zato bomo zdravstveno politiko usmerjali tako, da bo poleg zagotavljanja učinkovitega zdravstvenega sistema oblikovala tudi ukrepe za spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni skozi celotno življenjsko obdobje, pri čemer je treba upoštevati ključna tveganja, med katera spadajo slaba prehrana, telesna neaktivnost, uživanje alkohola, tobaka, okoljska tveganja, prometne nesreče in druge nesreče. Odgovornost za zdravje mora postati temeljna dolžnost vsakega posameznika, družine, delodajalcev in države.
2. Vztrajali bomo, da je v zakonu jasno določen sveženj pravic iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zagotavljati mora enakopravnost vseh državljanov, torej tudi socialno ogroženih, ki objektivno ne zmorejo plačevati vseh prispevkov. Zato se bomo zavzeli za pravičnejšo porazdelitev finančnega bremena pri izvajanju sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja.
3. Pri oblikovanju zdravstvene politike na ravni države in v lokalnih skupnostih bo treba v večji meri upoštevati, da v strukturi prebivalstva narašča število starejših, katerih zdravstvene potrebe so v povprečju bistveno večje v primerjavi z drugimi skupinami zavarovancev. Zato podpiramo ustanovitev vladnega Urada za starejše.
Podpirali bomo prizadevnejše preučevanje bioloških, socioloških in ekonomskih pojavov in procesov staranja (gerontologije) ter ponovno uvedbo geriatrije kot posebne oblike zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni službi.
Podprli bomo prizadevanja za vzpostavitev pogojev za sistemsko uvedbo zavarovanja za dolgotrajno nego. Zato bomo vztrajali pri sprejetju Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. To bo nad graditev dosedanjega institucionalnega varstva v celovito in kakovostno oskrbo na domu.
Zavzemali se bomo za širitev mrež negovalnih bolnišnic oziroma negovalnih oddelkov v bolnišnicah in dosledno uveljavljanje neposredne premestitve v institucionalno varstvo, če starejši nimajo drugega varstva.
4. Zavzemali se bomo za jasno razmejitev javnega in zasebnega dela v javnem zdravstvu. Zahtevali bomo takšno ureditev, da bo prepovedano istočasno opravljanje dejavnosti zdravnikov v javni in zasebni službi. Dosedanja ureditev, ki to dovoljuje, omogoča tako prehajanje pacientov kakor tudi denarja in drugih sredstev iz javnega v zasebni sektor ter se s tem zmanjšuje učinkovitost javne službe.
Odločno se bomo zavzemali tudi za ohranitev zdravstvenega doma kot javnega zdravstvenega zavoda in nosilca osnovne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, ki opravlja integrirano preventivno in kurativno zdravstveno varstvo.
5. Na vseh ravneh je potrebno uveljaviti večjo preglednost storitev, odgovornost in učinkovitost. V zdravstvenih zavodih je treba zagotoviti avtonomno upravljanje z usposobljenimi, odgovornimi, strokovnimi in poslovno podkovanimi managerji ter večji nadzor nad celotnim poslovanjem. Zavzemali se bomo za takšen sistem, da sredstev, ki so zbrana s prispevki zavarovancev in delodajalcev ter s plačili premij ne bomo nerazumno trošili za delovanje zdravstvenega sistema in sistema zavarovalništva ter za ustvarjanje dobičkov pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev na račun zdravstvenih pravic zavarovancev.
6. Zavzemali se bomo za dosledno izvajanje zakona o bolnikovih pravicah ter krepitev vloge bolnikov v družbi in v procesih zdravljenja. Zdravstveno varstvo mora biti vedno bolj usmerjeno k bolniku in prilagojeno posamezniku, pri čemer mora bolnik postati aktivni subjekt ne zgolj objekt zdravstvene oskrbe.
7. Ne soglašamo s stališčem, ki vse bolj prevladuje med izvajalci zdravstvenega varstva in zavarovalnicami, da bo uspešnost zdravstvene reforme odvisna zgolj od dotoka novih sredstev. Podpiramo sicer večjo udeležbo zasebnih sredstev, ki pa jo bo možno realno načrtovati in usmerjati tudi na podlagi hitrejšega uveljavljanja raznih oblik prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Vsebino teh storitev pa bo treba zakonsko jasno opredeliti ter posebej upoštevati, da predstavlja tudi dopolnilno zavarovanje javni interes Republike Slovenije in da morajo biti vse zavarovalnice, ki ga izvajajo, obvezno vključene v izravnalne sheme. Zato je nujno tesnejše sodelovanje med zavarovalnicami, izvajalci zdravstvenega varstva in pristojnimi državnimi organi, da bi skupno uveljavili strokovno utemeljene in družbeno sprejemljive vsebine različnih vrst prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Ti načini pa nikakor ne smejo ogroziti učinkovitega izvajanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali načela enakopravnosti.
8. Zavzemali se bomo, da bo postal sistem zdravstvenega varstva še bolj dejaven pri vzpostavljanju ravnovesja med hitrim razvojem medicine in tehnologije ter naraščajočimi potrebami vseh generacij, zlasti starajoče populacije. Zato bomo podprli tudi vsa prizadevanja za skrajšanje dolgih čakalnih dob, ki so še posebej moteče za starejše. Zagotoviti moramo tudi dostopnost do zobozdravstvenih storitev.
9. Skladno z gospodarskim in družbenim razvojem države ter razpoložljivimi javnimi finančnimi viri bomo spodbujali naložbe v človeške in materialne zmogljivosti javne zdravstvene službe, pri čemer bomo upoštevali javnozdravstvene prioritete ter ustrezne standarde javne zdravstvene službe. Predlagali bomo, da se zagotovi več sredstev za izvajanje državnih programov, ki imajo preventivni pomen pri odkrivanju različnih bolezni, predvsem rakavih obolenj.
DeSUS za
V. UČINKOVITO DELOVANJE POLITIČNEGA SISTEMA
1. Zavzeli se bomo za učinkovito in racionalno organiziranost državne oblasti. Naš cilj je, da se v tem mandatu ustanovijo pokrajine in tako zapolni vrzel med lokalno samoupravo in državo. Uvedba nove organiziranosti pomeni nove stroške, ki jih morajo na drugi strani odtehtati koristi, ki jih prinaša pokrajina. Zato se bomo zavzeli za manjše število pokrajin, vendar pa vztrajali pri ohranitvi sedanje mreže upravnih enot, ki omogočajo dostopnost občanom pri reševanju njihovih upravnih zadev.
2. Podprli bomo prizadevanje za večjo učinkovitost sodstva tudi s spremembo postopkovnih zakonov, ki zavlačujejo rešitve sodnih sporov. Spodbujali bomo izvensodne oblike reševanja sporov preko mediacij, arbitraž, razsodišč.
3. Kopičenje političnih funkcij je nesprejemljivo, zato bomo predlagali spremembo zakona, ki bo določal nezdružljivost funkcije župana in poslanca.
4. Podpirali bomo ohranitev sedanjega proporcionalnega volilnega sistem.
5. Pomembna oblika neposredne demokracije je referendum, zato bomo predlagali temeljito proučitev za ponovno opredelitev pogojev za njegovo izvedbo, da ne bi še naprej prihajalo do zlorab te oblike ljudskega odločanja.
DeSUS za
VI. IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN KULTURO ZA INOVATIVNO IN KONKURENČNO DRUŽBO ZNANJA
1. Prizadevali si bomo v proračunu zagotavljati dovolj sredstev za ustrezne materialne in finančne pogoje za vzgojno - izobraževalne in raziskovalne organizacije, da bodo sposobne udejanjati načrtovane naloge.
2. Inovativna družba je pogoj za napredek in uspešno razvijanje mednarodne konkurenčnosti. Zavzemamo se za spodbujanje ustvarjalne sposobnosti posameznika, za vključevanje znanosti v mednarodne znanstveno-raziskovalne projekte ter za večje sodelovanje znanosti pri razvoju gospodarstva, pri upravljanju države in pri urejanju vseh pomembnih družbenih zadev. Zato bomo predlagali spremembe zakonov in birokratskih ovir, ki tak razvoj in pretok znanja ovirajo.
3. Zagotoviti moramo enake možnosti za šolanje vseh mladih. Zato vztrajamo na javni brezplačni osnovni šoli, kar pomeni tudi brezplačne učbenike in prehrano v šoli. V proračunu je potrebno zagotoviti sredstva za štipendiranje nadarjenih, ob upoštevanju socialnega statusa. S tem bi omogočili, da bo odločitev o vrsti in stopnji šolanja odvisna od sposobnosti in pripravljenosti posameznika, ne pa od socialno-ekonomskega položaja njegove družine.
4. Zavzeli se bomo za večjo materialno podporo vsem oblikam izobraževanja starejših in spodbudili raziskovalne projekte, ki bodo prispevali h kakovosti življenja in spodbujali aktivnost starejših (v starosti nad 50 let).
5. Glede na hiter razvoj informacijske družbe in na vse večje možnosti za zadovoljevanje svojih potreb in obveznosti preko računalnika (bančno poslovanje, poslovanje z različnimi uradi itd.), se zavzemamo za brezplačno informacijsko usposabljanje starejše generacije, kar bo ugodno vplivalo na zniževanje splošnih družbenih stroškov. Podpirali bomo organizacijske rešitve, ki bodo omogočile dostop do uporabe interneta tudi tistim državljanom, ki si tega finančno niso sposobni sami zagotoviti.
6. Brez večjega vlaganja v znanost ni mogoče dohiteti ali celo prehiteti bolj razvitih dežel. Ne gre pa zgolj za povečevanje sredstev za znanost, kar mora biti primerljivo z razvitimi državami, ampak je nujno tudi z organizacijskimi ukrepi zagotoviti, da bodo namenska sredstva resnično zagotavljala prispevek k hitrejšemu gospodarskemu in družbenemu razvoju.
7. Raven kulture naroda in države je v medsebojni odvisnosti z uspešnostjo izobraževanja in znanosti ter gospodarskega razvoja. Vse oblike kulturnih dejavnosti vplivajo na ravnanje ljudi in s tem tudi na izobraževalni in raziskovalni proces ter na celoten gospodarski in družbeni razvoj. Razvoja kulture ni mogoče prepustiti samo načelom tržnih zakonitosti, ampak jo je potrebno tudi z javnimi sredstvi vsestransko podpirati.
8. Podpiramo varovanje naravne in kulturne dediščine. S tem dokazujemo naš odnos do preteklosti in varujemo nacionalno identiteto, kar je hkrati naša odgovornost do potomcev in prihodnosti. Spodbujati moramo odprtost k svetovnim kulturnim tokovom in se vključevati v njih. Zavzemamo se za ustrezno ravnovesje med domačo in tujo kulturo, pri čemer kaže posebno pozornost posvečati stikom s slovanskimi narodi.
DeSUS za
VII. VAROVANJE IN OHRANJANJE NARAVNEGA OKOLJA
1. V DeSUS si prizadevamo za ohranitev zdravega in čistega okolja. Človek s svojimi nepremišljenimi ravnanji nedopustno spreminja naravo. S svojimi posegi vpliva na nastanek podnebnih sprememb, ki imajo zelo negativne posledice za življenje na Zemlji. S svojimi posegi brezbrižno zmanjšuje kmetijske in gozdne površine, prekomerno onesnažuje ozračje, tla in vodne vire. Zaradi izkoriščanja fosilnih goriv nastajajo prekomerne stopnje toplogrednih plinov.
2. Zavzemamo se za preudarno trajnostno rabo naravnih virov in za ohranjanje narave skozi varčno in večnamensko rabo tal, voda in drugih naravnih virov. V ta namen podpiramo različne programe ukrepov za ustrezno izboljšanje kakovosti voda, zraka in tal. Zlasti vse tiste okoljske programe, ki jih lahko uresničimo tudi z uporabo finančnih sredstev Evropske Unije. Zato je ena od prioritet, uspešno črpanje sredstev iz evropskih kohezijskih in strukturnih skladov.
3. Podnebne spremembe predstavljajo pomemben izziv za vse nas. S podnebnimi spremembami so povezane suše, poplave in neurja, ki v zadnjem času prizadevajo tudi Slovenijo. Podpiramo vse aktivnosti, ki so potrebne za uspešno spoprijemanje s podnebnimi spremembami.
4. Podpiramo čim hitrejše uresničevanje obveznosti sprejetih na podlagi mednarodnih konvencij in protokolov ter pravnega reda Evropske Unije. V stranki tudi podpiramo sklenitev globalnega sporazuma za boj proti podnebnim spremembam in dogovor o novih obveznosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za obdobje po letu 2012.
5. Slovenija ima dobre možnosti za boljšo izrabo lastnih obnovljivih virov. Za dosego tega cilja predlagamo, da se prednostno poveča delež uporabe hidroenergije, lesne biomase, geotermalne energije, sončne in vetrne energije ter izrabo bio-odpadkov. Promet je pomemben onesnaževalec zraka, zato bomo predlagali sprejetje ekonomskih instrumentov, ki bodo npr. spodbujali prebivalstvo k večji uporabi javnega prevoza ali pa k nakupom vozil, ki so okolju prijaznejša, kakor tudi za ublažitev škodljivih posledic mednarodnega tranzita. Predlagali bomo, da vlada pripravi projekt preusmeritve tovornega prometa iz cest na železnice.
6. Zavedamo se, da je slovenski prostor s svojo podnebno in naravno pestrostjo kot ekosistem zelo občutljiv, zato bomo predlagali in podpirali ukrepe, ki so usmerjeni k ohranitvi naše pestre naravne dediščine. Za Slovenijo predstavljajo obala s Sredozemljem in Krasom, Alpami in panonskim svetom velik strateški razvojni potencial. Zato je potrebno spodbujati uporabo celovitega pristopa pri načrtovanju njenega strateškega razvoja. Zagovarjamo stalno usklajevanje razvojnih potreb z naravovarstvenimi potrebami. Načrtovanje razvoja mora upoštevati naravovarstvene zahteve in potrebe lokalnega prebivalstva.
7. Varovanje okolja in blaženje podnebnih sprememb se dotika vsakega posameznika, zato se zavzemamo za izdelavo programov, ki bodo prispevali k večji ozaveščenosti javnosti, še posebej bomo podpirali in vzpodbujali vključenost "eko-šol" v programe osnovnih šolah. Na področju varovanja okolja in blaženja posledic podnebnih sprememb je za DeSUS pomembna prioriteta stalno dviganje splošne ozaveščenosti prebivalstva.
8. V stranki DeSUS smo prepričani, da so aktivnosti nevladnih organizacij na področju varovanja okolja in boja proti podnebnim spremembam tiste, ki predstavljajo in zastopajo interes civilne družbe. Zagovarjamo si bomo prizadevali za vzpostavitev stalnega dialoga med državo in nevladnimi organizacijami s področja varovanja okolja.
DeSUS za
VIII. ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH V POLITIKI IN DRUŽBI
1. Zavzemali se bomo za enake možnosti žensk in moških v politiki in družbi. Enakosti spolov ni mogoče doseči brez zagotavljanja enakih zaposlitvenih možnosti in odpravi vsakršnih diskriminaciji žensk pri zaposlovanju na bolje plačana delovna mesta.
2. Enakopravnost v naši državi ni vprašljiva na deklarativni ravni, velike pa so razlike med normativnim in dejanskim položajem žensk. Zato bomo v DeSUS vodili aktivnosti za promoviranje žensk, ki bodo pripravljene sprejeti odgovorne funkcije na vseh ravneh političnega odločanja od kandidiranja za svetnice v občinskih svetih do poslank v parlamentu in se potegovati za pomembnejše položaje v gospodarstvu tako v managerskih ekipah kot v nadzornih svetih.
3. V stranki bomo vodili aktivnosti za uresničevanje zakonsko določene zastopanosti žensk na vseh nivojih. Zato bomo dosledno uresničevali napotila direktiv Evropske unije in zakonodaje s tega področja. Krepili bomo delo ženskih sekcij in jih še bolj vključevali v delo organov stranke.
4. Enakosti spolov ni mogoče doseči brez enakega plačila za enako delo in zagotavljanja enakih poklicnih možnosti, zato bomo delovali na področjih, kot je sprememba zakonodaje in spreminjanju odnosa do tega vprašanja. Prizadevali si bomo, da bodo v družbi upoštevane sprejete smernice.
DeSUS za
IX. ZGODOVINSKO UTEMELJITEV SLOVENSKE DRŽAVE
1. Osamosvojitev Slovenije je rezultat vseh prizadevanj slovenskega naroda skozi stoletja za ohranitev samobitnosti in legitimne želje za združitev vsega narodovega ozemlja. Temeljnim ciljem, ki so bili razglašeni leta 1848, so logično sledili dogodki ob koncu 1. svetovne vojne z generalom Maistrom na čelu, v času med obema vojnama in v narodnoosvobodilnem boju. Vrhunec vseh teh prizadevanj je osamosvojitev in nastanek lastne države v letu 1991. Zato štejemo za zgodovinsko nesprejemljive poizkuse, da se za začetek osamosvajanja Slovenije štejeta leti 1990 in 1991.
2. Zavračamo poizkuse prevrednotenja medvojnih dogajanj in bratomorne vojne v Ljubljanski pokrajini, kot tudi neresnično razlaganje zgodovinskih dogajanj v letih 1941 - 1945, hkrati pa tudi posploševanje teh dogajanj na vso Slovenijo. Bili smo, smo in bomo člani svetovne protifašistične in proti nacistične koalicije.
3. Utemeljitve in opravičevanja, da je bil boj proti komunizmu vzrok za sodelovanje z okupatorjem, sprožajo ponovno oživljanje razdorov in ideoloških delitev, ki škodujejo predvsem slovenskemu narodu. Po drugi strani zavračamo in obsojamo tudi ekscese in nezakonite poboje po končani drugi svetovni vojni.
4. Ugotavljamo, da smo se Slovenci kot narod, organiziran v lastno državo, utemeljili v narodnoosvobodilnem boju, ko smo se kot člani protiifašistične koalicije v drugi svetovni vojni borili proti trem okupatorjem Slovenije, za lastno osvoboditev in prihodnost. Brez tega dejstva ne bi bila mogoča priključitev Primorske k matični domovini in tudi ne osamosvojitev Slovenije v letu 1991.
5. Zahtevali bomo nepristransko in objektivno ocenjevanje polpretekle zgodovine slovenskega naroda.
DeSUS za
X. AKTIVNO IN KONSTRUKTIVNO ZUNANJO IN VARNOSTNOPOLITIKO
1. Zvesti idealom humanizma in človeške solidarnosti se člani DeSUSa zavzemamo za krepitev mednarodnega miru in varnosti, prijateljskih odnosov med ljudmi, narodi in državami ter za reševanje vseh meddržavnih sporov z mirnimi sredstvi. V Državnem zboru se bomo zavzeli za pripravo in sprejetje celovite zunanjepolitične strategije Republike Slovenije, ki bo zasnovana na demokratičnih vrednotah, medsebojnem spoštovanju in vzajemnem upoštevanju legitimnih interesov vsakogar.
2. Zavzemamo se za to, da bi prednostno reševali še vedno odprta vprašanja v odnosih s sosednjimi državami. Med temi imamo za najbolj pereče nekatere probleme v odnosih z Republiko Hrvaško, ki kvarijo celotno podobo tvornega sožitja s hrvaškim narodom. Terjamo odpravo posledic vseh enostranskih dejanj s Hrvaške strani po 25. junija 1991. Sredinska črta v Piranskem zalivu je enostranski poseg Hrvaške, enako kot če bi Slovenija zahtevala vzpostavitev meje na temelju stare katastrske meje občine Piran. Rešitev bomo iskali v kompromisu med tema dvema skrajnostima. Sodimo,da je treba sporna vprašanja glede delov kopenske in pomorske meje, ob upoštevanju načela pravičnosti, reševati bodisi dvostransko bodisi z mednarodnim posredovanjem, vprašanje dolga Ljubljanske banke do hrvaških in bosanskih varčevalcev pa v skladu s sklenjenim sporazumom o nasledstvu nekdanje SFRJ. Člani DeSUS podpiramo prizadevanja za pravično ureditev pokojninskih ter drugih socialnih in kulturnih pravic občanov iz drugih držav naslednic nekdanje skupne države. V odnosih z Republiko Italijo in Republiko Avstrijo pričakujemo aktivna prizadevanja naše vlade za odpravo že več desetletij nerešenih vprašanj vrnitve Sloveniji arhivskih gradiv in kulturnih dobrin odpeljanih z našega ozemlja. Zavzeli se bomo za spoštovanje pravic naših manjšin v Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški v skladu z mednarodnimi pogodbami in manjšinskimi standardi.
3. Zavzemamo se za to, da Slovenija nudi vso podporo Organizaciji združenih narodov njeni reformi in njeni boljši prilagoditvi bistveno spremenjenim okoliščinam od ustanovitve l. 1945.
4. V našem interesu je, da se EU notranje in institucionalno okrepi na temelju demokratičnih vrednot, da postanejo njene institucije bolj učinkovite pri opravljanju svojega poslanstva, ob dolžnem upoštevanju tako skupnih interesov kakor tudi nacionalnih interesov držav članic, od velikih do majhnih. Le tako bodo države članice lahko uspešno soočile z negativnimi posledicami grozeče finančne in gospodarske krize na globalni ravni. Zavzemamo se za bolj racionalno delovanje institucij in uradništva EU, za večjo dostopnost in razumljivost njihovega delovanja za državljane, za večjo vlogo Evropskega parlamenta - edine institucije z neposredno izvoljenimi predstavniki državljanov EU. Z ozirom na veliko in rastoče število upokojencev v evropskih državah se zavzemamo za boljšo zastopanost tudi naših interesov v Evropskem parlamentu in v nacionalnih parlamentih držav članic EU.
5. Podpiramo EU kot največjega svetovnega donatorja humanitarne, gospodarske, strokovne in tehnične pomoči najbolj revnim državam sveta in prebivalstvom afriških in azijskih dežel, ki jih najhuje prizadevajo suša, pomanjkanje vode, nalezljive bolezni, naravne in druge nesreče. Vključitev Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije bo prispevala k zagotovitvi stanovitnosti, varnosti in splošnega napredka na tem še vedno konfliktnem delu naše celine. Ustavitev nasilja v Iraku in Afganistanu ter umiritev razmer v Vzhodnem Mediteranu in na Bližnjem Vzhodu je tudi v našem varnostnem in gospodarskem interesu.
6. Sodimo, da so vzorno urejeni in prijateljski odnosi s sosednjimi državami in v širšem okolju najboljše poroštvo za našo varnost. Mednarodna skupnost si mora aktivno prizadevati za odpravljanje revščine in lakote. Številnimi virom ogrožanja, takim kot so epidemije, pandemije, negativne posledice klimatskih sprememb, širjenje tehnologij in orožij za množično uničenje, organiziran kriminal, mednarodni terorizem idr. se ne moremo uspešno zoperstavljati le znotraj naših državnih meja. Podpiramo sodelovanje Slovenske vojske, Slovenske policije, gasilcev, civilnih strokovnjakov in humanitarnih delavcev v mirovnih operacijah na Zahodnem Balkanu in na drugih žariščih nestanovitnosti, ki lahko ogrozijo tudi našo blaginjo in varnost. Sodelovanje Slovenije na podlagi sklepov Varnostnega sveta OZN in v okviru celovite zunanjepolitične strategije naše države mora biti dobro premišljeno in predhodno obravnavano v Državnem zboru RS. Zavzemamo se za nadaljnjo profesionalizacijo in kakovostni razvoj Slovenske vojske, v skladu z našimi materialnimi zmožnostmi in potrebami tvornega sodelovanja v prizadevanjih mednarodne skupnosti za krepitev svetovnega miru in varnosti.
Ljubljana, 15. maj 2009
Predsednik DeSUS
Karl Erjavec
|
 domov
|
|
|
VOLITVE 2010
