PREDVOLILNI PROGRAM DeSUS ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 2008
I. ZAKAJ JE DeSUS V TEM MANDATU V KOALICIJI
V DeSUS-u smo želeli, kot parlamentarna stranka, uresničiti svoj program in izpolniti obljube našim volivcem. To smo lahko storili le z odločnim, a treznim in argumentiranim nastopanjem v Državnem zboru ter s sodelovanjem v vladni koaliciji.
Kaj je naše temeljno programsko načelo:
Kar največ prispevati k soustvarjanju PRAVIČNE, DRŽAVLJANOM PRIJAZNE IN SOCIALNO VARNE DRŽAVE in DRUŽBE, ki bo poleg stalne gospodarske rasti ostala razvojno naravnana in učinkovita, a hkrati socialno pravična, človeku prijazna ter solidarna in vzajemna med generacijami.
Odločitev za vstop v koalicijo je bila sprejeta zaradi jasne opredelitve, da izboljšamo materialni položaj vsem upokojencem z usklajevanjem pokojnin s plačami, saj so pokojnine vedno bolj zaostajale za rastjo plač. Zahvaljujoč načelnosti in odločnosti naših pogajalcev, poslancev in vodstva stranke smo
ta osnovni cilj dosegli.
Kljub raznolikosti v koaliciji je DeSUS trdno in enotno branil socialno državo, tudi za ceno svojega položaja v vladi in koaliciji. Predsednik stranke DeSUS
KARL ERJAVEC, je odločno in uspešno zagovarjal program stranke in se zavzemal za boljše življenje vseh državljanov.
Ostajal je strokovno profesionalen, dostojanstven in načelen, kljub številnim neprijetnim kritikam in celo poizkusom napadov na njegovo osebnost in dostojanstvo. Prav zato so mu državljanke in državljani vedno bolj naklonjeni, v stranki pa ohranja nedvoumno in enotno podporo.
Usklajeno in enotno deluje tudi Poslanska skupina DeSUS:
mag.
Franc Žnidaršič, vodja Poslanske skupine DeSUS;
mag.
Vasja Klavora, podpredsednik Državnega zbora RS;
Ivan Jelen in Vili Rezman, člana.
Čeprav so le štirje poslanci se soočajo z vsemi pomembnimi vprašanji in odločitvami v Državnem zboru RS, pri tem pa ostajajo zvesti načelnim stališčem DeSUS-a in zavezam iz koalicijske pogodbe.
Naši poslanci so tehtnica med koalicijo in opozicijo. Izborili so si možnost lastne presoje o pomembnejših družbenih vprašanjih v Vladi in Državnem zboru RS, kar ni v koalicijski pogodbi Dokazali so v praksi, da DeSUS uspešno opravlja vlogo "socialnega amortizerja" v tej koaliciji s svojo stalno skrbjo in zavzemanjem za vse
upokojence, invalide in socialno ogrožene državljanke in državljane. DeSUS je bil v tej koaliciji ves čas porok ohranjanja vrednot NOB.
Nasprotuje sprejetju vojnih zakonov, ki bi spreminjali zgodovino, tudi za ceno izstopa iz koalicije.
To bo tudi naš prvi cilj v vsaki naslednji koaliciji.
PRIZADEVANJA IN DOSEŽKI PREDSEDNIKA IN POSLANSKE SKUPINE DeSUS V SEDANJEM MANDATU
PRIPRAVA PREDLOGA IN SPREJEM DOPOLNITEV POKOJNINSKEGA ZAKONA
Po sprejeti spremembi zakona se pokojnine usklajujejo v februarju in novembru z rastjo plač in s poračunom za preteklo obdobje, kar prej ni bilo. To je bil temeljni cilj in glavni razlog za vstop v koalicijo. Zahvaljujoč zavzetosti, spretnosti, utemeljitvam in znanju naših poslancev, pod vodstvom mag. Franca Žnidaršiča, imamo danes zakonsko rešitev, ki je bistveno boljša od prej veljavne in s katero so pridobili vsi upokojenci in upokojenke.
Z vso odgovornostjo trdimo, da brez prizadevnosti DeSUS-a sprememb pokojninskega zakona ne bi bilo. To smo zapisali v koalicijsko pogodbo, kar je postala zaveza vladnih strank. Ko je odgovorni minister "pozabil" na dogovor o usklajevanju pokojnin, je moral DeSUS prvič zagroziti s skrajnim ukrepom ? izstopom iz koalicije. Oglašali so se tudi nekateri "mladi ekonomisti" ter opozarjali, da bomo upokojenci zaradi sprejetja tega zakona uničil gospodarstvo in javne finance.
NASPROTOVANJE UVEDBI ENOTNE DAVČNE STOPNJE
Enotna davčna stopnja je bila najprej prav v naši stranki DeSUS ocenjena za nesprejemljivo. Nismo spregledali dejstva, da bi njena uveljavitev pomenila še bolj izrazito siromašenje revnih in bogatenje bogatih. To pa zagotovo ne bi bila pot v pravičnejšo, socialno varno in prijazno družbo.
Sedanja rast življenjskih stroškov bi bila še veliko večja in življenje upokojencev in delavcev z nizkimi prejemki še bolj nevzdržno, če nam nebi uspelo ohraniti nižje davčne stopnje za nujne življenjske artikle.
SENIORSKA OLAJŠAVA
Poslanci DeSUS-a so predlagali in uspeli z amandmajem izboriti dopolnitev zakona za seniorske olajšave z dvigom praga obdavčitve izplačanih pokojnin.
Če ta rešitev ne bi bila sprejeta, bi večje število upokojencev imelo višjo odmero dohodnine oz. nižje pokojnine.
SPREJEM AZBESTNEGA ZAKONA
Pomembna odločitev Državnega zbora RS je bila obravnava in sprejem azbestnega zakona. V razpravi so prav poslanci DeSUS zahtevali, da morajo sprejete rešitve v zakonu zaščititi najbolj prizadete in bolne, brez izjeme.
PREMOŽENJE KAD
Premoženje KADa zagotavlja dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne, zato je bistvenega pomena, da smo preprečili reorganizacijo KADa s katero bi se le-ta spremenil v neodvisno finančno družbo
PRAVICE BOLNIKOV
DeSUS ne sprejema instituta svobodnega zdravnika specialista in je proti dodeljevanju koncesij brez nadzora v škodo bolnikov. Smo proti razpadu javnega zdravstva.
Zavzemamo se za varuha bolnikovih pravic, ki bi bolj zaščitil bolnikove pravice.
SOCIALNA VARNOST
Poslanska skupina DeSUS je predlagala vrsto pomembnih zakonskih predlogov in amandmajev za rešitev in blaženje socialne stiske tako upokojencev kot drugih prejemnikov socialnih pomoči in dodatkov. Žal, pa predlogi vedno niso dobili zadostne podpore s strani ostalih strank v državnem zboru.
Čeprav statistika prag revščine znižuje, mi vemo, da vse več ljudi in družin zaradi nizkih dohodkov in visoke inflacije živi slabše.
PREDSEDNIK STRANKE KARL ERJAVEC SE JE KOT MINISTER V VLADI ZAVZEMAL ZA ŠIRŠE DRUŽBENE PROBLEME
V letu 2008 je v rebalansu proračuna dosegel zagotovitev izplačila varstvenih dodatkov, ki se po novem usklajujejo enako kot pokojnine.
S preusmeritvijo prihrankov v stroških za dejavnost Ministrstva za obrambo je zagotovil sredstva za nakup inkubatorjev za nedonošenčke.
V letu 2008 bo prvič razpisanih 500 štipendij za srednješolce in študente, ki jih zanima vojaški poklic.
Na podlagi pobud MO DeSUS Ljubljana je sprožil akcijo za odstranitev razbitin letala in za postavitev spominskega obeležja umrlim v letalski nesreči pred 27. leti na Korziki.
Bil je slavnostni govornik na številnih partizanskih prireditvah in s tem prispeval k ohranjanju vrednot našega protifašističnega odpora; zavzel se je tudi za sistemsko sofinanciranje delovanja ZB NOB.
Bil je udeleženec številnih gasilskih in drugih prireditev civilne družbe ter s tem izkazoval moralno podporo prostovoljstvu. Bistveno je izboljšal materialni položaj zveze za delovanje gasilskih društev.
PREDVOLILNI PROGRAM DeSUS ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 2008
II. KAJ BOMO STORILI, ČE BOSTE VOLILI DESUS TER NAŠE KANDIDATE ZA POSLANKE IN POSLANCE NA VOLITVAH 2008
Program stranke sprejet na 6. Kongresu s svojo vsebino zavezuje in usmerja delovanje članov in organov stranke DeSUS.
Tako bo DeSUS s svojo politiko tudi v bodoče udejanjal načelo skupnih vrednot, ki so najpomembnejši element evropske socialne strategije in sicer:
univerzalnost, dostopnost, enakost in solidarnost vseh državljanov v delavskih in socialnih pravicah.
Po prioritetah se zavezujemo naslednjim programskim usmeritvam:
1. P O K O J N I N E
Za stranko DeSUS in vso upokojensko generacijo so pokojnine temeljno vprašanje. Pokojnine so zaslužene, zato so ekonomska in ne socialna kategorija, ki bi bila odvisna od dobre volje posameznih interesnih skupin in političnih strank.
S strahom pred revščino in z vedno manj denarja za mesečno preživetje se srečuje vse večje število starostnikov. Če je še leta 2000 imelo le 37,5% upokojencev manjšo pokojnino od povprečne plače, je bilo leta 2007 takih upokojencev že 50 odstotkov. Ta izrazito negativni trend je sicer omilil spremenjen pokojninski zakon in izravnava pokojnin po predlogu DeSUS-a, toda ne dovolj in ne v skladu z upravičenimi pričakovanji upokojencev. Zato bomo ZAHTEVALI, da se pokojnine v prihodnjih štirih letih REALNO POVEČAJO ZA DESET ODSTOTKOV (10%), skladno z rastjo produktivnosti in rastjo neto plač. Z zmanjševanjem bruto plač zaradi spremenjene davčne politike v zadnjem času, se bodo v celoti porušila že vzpostavljena razmerja med pokojninami in plačami pri vseh naslednjih usklajevanjih, pokojnine pa bodo realno vedno nižje. Spremembe v plačilni politiki od bruto v neto morajo slediti tudi pri pokojninah.
Poleg upokojencev so vsi starostniki in drugi posamezniki ali skupine, ki so na robu možnosti za preživetje sedanja in tudi v bodoče naša stalna skrb.
Zato v DeSUS z vso odgovornostjo trdimo, da pri spremembah pokojninske zakonodaje znižanje pokojnin ni dopustno.
DeSUS bo zahteval:
da se rast pokojnin v prihodnje usklajuje in raste v odvisnosti od neto in ne od bruto plač;
sistemsko rešitev usklajevanja starostne pokojnine za polno pokojninsko dobo tako, da se odstotek od povprečne plače ne bo več zniževal;
letni dodatek se mora postopoma povišati na višino regresa javnega sektorja;
pokojninsko blagajno je potrebno očistiti tistih obveznosti socialnih transferjev, ki jih mora zagotavljati državni proračun;
zajemanje vseh izplačil na račun plač oz. dela in izterjavo vseh prispevkov.
zaustaviti nižanje povprečne pokojnine primerjalno s povprečno plačo in doseči ponovno razmerje starostne pokojnine 70%, vseh pokojnin pa 65%.
Tako, kot za pokojnine, pa se DeSUS zavzema tudi za realno rast drugih socialnih prejemkov in dodatkov namenjenih najrevnejšim.
DeSUS ne pristaja na zmanjševanje deleža pokojnin in socialnih prejemkov v DP.
2. VZTRAJALI BOMO PRI SPREMEMBI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAKONA
Zavedamo se, da pokojninska reforma iz leta 2000 še ni končana. Že sedaj pa omogoča vzdržnost pokojninskega sistema, skladnost prihodkov z odhodki ter kljub povečevanju števila upokojenk in upokojencev v zadnjih letih celo upadanje deleža vseh odhodkov ZPIZ-a, v bruto domačem proizvodu: v letu 2003 13,47%, nato 12,65%, 11,24%, 10,27%, v letu 2007 pa že na 10,11%. Ti deleži so manjši od povprečja v deželah Evropske unije. Zato nadaljnje zmanjševanje pokojnin v primerjavi s plačami, povzročeno z izvajanjem 151. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni sprejemljivo.
Leta 2000 so izplačane povprečne starostne pokojnine dosegale 75,3% povprečne plače, povprečne pokojnine vseh upokojencev pa 68,1% povprečne plače. V letu 2006 so povprečne starostne pokojnine znašale le še 68,6% in skupne 62,5% povprečne plače. V letu 2007 se je to razmerje še poslabšalo za starostne pokojnine na 67,1% in skupne na 61,3%. S spremembo zakona je nujno omejiti vpliv 151. člena tako, da se starostna pokojnina ne bo več zmanjševala.
3. PROTI PRODAJI DRŽAVNEGA PREMOŽENJA
Če bomo pokojninski blagajni namenili še preostalo strateško pomembno državno premoženje, kot so Zavarovalnica Triglav, Telekom, itd? in to bo DeSUS zahteval, ter z njim umno gospodarili, se za vzdržnost pokojninskega sistema in izplačevanje pokojnin ni treba bati.
Nasprotovanje prodaji "družinske srebrnine" ni le skrb za upokojence. V enaki meri je to skrb za še zaposlene, saj bo sicer breme zagotavljanja sredstev za pokojnine in nemoteno delovanje pokojninske blagajne padlo izključno na ramena vsakokratni zaposleni generaciji, varnost in višina pokojnin pa bo vedno znova odprto vprašanje, njegovo reševanje pa odvisno od blagohotnosti vsakokratno vladajočih. Zavzeli se bomo, da prevzame upravljanje premoženja KADa Skupščina ZPIZ.
Zahtevali bomo, da bo sprejet zakon, ki bo omogočal prenos premoženja Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja na SPIZ.
4. ZDRAVSTVO
Pravica do zdravstvenih storitev in s tem do zdravja mora ostati dostopna vsem državljanom pod enakimi pogoji. Zdravstvene storitve so posebno pomembne za starejšo generacijo, ki potrebuje največ tovrstnih storitev in institucij.
Zato DeSUS poudarja:
Ohraniti se mora javno zdravstvo, njegov obseg se mora konkretno opredeliti. Ne bomo pristali na zmanjševanje že pridobljenih pravic do zdravstvenih storitev.
Za javno zdravstvo se mora nameniti več sredstev, ki bodo uporabljena za posodabljanje in nakup potrebne bolnišnične in druge opreme, za nakup potrebnih zdravil in zdravstvenih pripomočkov.
Uveljaviti je potrebno sistem negovalnih bolnišnic in zdravljenja na domu.
Podeljevanje koncesij in privatizacija zdravstva ne sme povzročiti nazadovanje ali razpad sedanjega sistema javnega zdravstva in javnih zdravstvenih zavodov.
Koncesijska zdravstvena dejavnost je lahko le usmerjena in dobro nadzorovana dopolnitev javnega zdravstva in ne njegovo nadomestilo.
Vlada mora pripraviti in uresničiti nacionalni program zdravstva, zdravstvenih storitev in zdravstvenih institucij.
5. SOCIALNA POLITIKA
Socialna problematika vseh kategorij državljanov in večja skrb za ostarele, bolne in invalide je ena izmed prioritet programa stranke.
V DeSUS-u ne pristajamo na to, da bi namesto države nosili glavno odgovornost za socialno politiko do starosti civilna družba in zasebno partnerstvo.
Poudarjamo, da mora država povečati delež sredstev v javni blagajni, ki bodo namenjena socialnim transferjem, da bi olajšali življenje najrevnejšim in socialno ogroženim državljankam in državljanom. Država mora skrbeti za program socialnega varstva starejših in izgradnjo domov za starejše, da ne bi ostajali ostareli odvisni le od skrbi oz. dobre volje lokalnih skupnosti, koncesionarjev in zasebnega partnerstva.
Zavzemali se bomo:
da bomo, skupno s civilno družbo, pripravili nacionalni program gradnje domov in varovanih stanovanj za starejše in ostarele, saj skrbi za ostarele ne moremo prepustiti zgolj koncesionarjem na osnovi javno-zasebnega partnerstva;
za izvajanje oskrbe ter pomoči starejšim in ostarelim na domu;
da se vzpostavi medgeneracijska solidarnost in soodgovornost.
6. VSEM ENAKE MOŽNOSTI
DeSUS se bo zavzemal, da se zagotovi otrokom in mladim enake možnosti rasti, izobraževanja, razvoja in zaposlitve.
DeSUS zahteva, da država Slovenija zagotovi vsem mladim enake možnosti za šolanje, za razvoj osebnosti in zaposlitve na podlagi izobrazbe ter sposobnosti. Mlade je potrebno usposabljati tudi za starševstvo, vzgojo otrok, sožitje med generacijami. Izobraževanje, znanost in kultura so trajne naloge družbe. Prednost mora imeti javno šolstvo na vseh stopnjah. Izjemno nadarjenim otrokom je potrebno pomagati s štipendijami in pri zaposlitvi.
Mladim družinam mora država zagotoviti prvo stanovanjsko enoto pod ugodnimi pogoji.
DeSUS zahteva, da država nameni več sredstev za znanost, kar bo prispevalo k hitrejšemu in konkurenčnemu gospodarskemu razvoju Slovenije. Država mora storiti vse, da bo Slovenija v prihodnje dohitevala najbolj razvite države v Evropi.
DeSUS bo ponovno opozarjal, da je raven kulture naroda in države v medsebojni soodvisnosti z uspešnostjo izobraževanja in znanosti ter gospodarskega razvoja. Razvoj kulture ne more biti odvisen samo od tržnih zakonitosti in donatorstva, zagotavljati je potrebno tudi javna sredstva. Vzpodbujati je potrebno odprtost k svetovnim kulturnim tokovom, a ohranjati ravnovesje z domačo kulturo.
DeSUS podpira in tudi uresničuje enakopraven položaj žensk in njihovo vključevanje v vsakdanja dogajanja ter zahteva na vseh področjih enakopravno zastopanost obeh spolov.
DeSUS podpira napore države Slovenije za vključevanje invalidov in drugih marginalnih skupin državljanov v enakopravno življenje s sodržavljani, v skladu z njihovimi željami in sposobnostjo.
7. DeSUS ZA PRIJAZNO SLOVENIJO
Prijazno Slovenijo bomo imeli, če se bomo skupaj zavzemali za pravičnejšo razdelitev ustvarjenega družbenega dohodka in socialno državo.
Vsakemu državljanu mora biti zagotovljeno človeka dostojno življenje. Zaradi tega smo proti nadaljnjemu razslojevanju družbe na bogate in revne. Podpiramo zahteve delavcev za višje plače v skladu z ustvarjenim dohodkom za višji socialni nivo družine.
V DeSUS-u se zavedamo, da so dobri gospodarski uspehi, rezultat dobrega dela delavcev. Od tega uspeha bo tudi v prihodnje odvisen materialni položaj upokojencev, invalidov in drugih.
V DeSUSu smo prepričani, da smo prijazno družbo sposobni graditi v medgeneracijskem dialogu na podlagi lastnih rezultatov, zato bomo nasprotovali prekomernemu zadolževanju države.
Za DeSUS je socialna država ustavna kategorija, ki jo želimo v največji meri uresničiti kot vrednoto prihodnosti.
VOLITVE 2010
