30. MAJ 1990

Govor Janka KUŠARJA na 5. Kongresu DeSUS (Postojna, 22. - 23. marec 2002)


Nedavno tega je minilo 12 let, bilo je 08. 02.1990, ko je v okviru društva upokojencev Maribor Center nastalo jedro današnje stranke. Najprej pod imenom "Zveza društev upokojencev Maribor", kasneje, 29. 06.1990, se je stranka preimenovala v "Demokratično stranko Zveze upokojencev Maribor". Današnje, po vsej verjetnosti dokončno ime "Demokratična stranka upokojencev Slovenije", je dobila 30. maja 1990.

Temeljni cilj takratnega povezovanja upokojencev v stranko je bil, omogočiti starejši generaciji, ki postaja iz leta v leto številnejša, neposredno sodelovanje pri odločanju, tako pri vprašanjih, ki zadevajo njo, kot pri vseh drugih pomembnih vprašanjih za razvoj slovenske države. Kljub kritičnim ocenam in slabi popotnici, ki so jo javno izrekali tudi posamezni strankarski veljaki, se je število članov stranke večalo, stranka je iz leta v leto pridobivala na ugledu ter od volitev do volitev nizala večje število glasov.

Danes ima 154 naših članic in članov mandat občinskih in mestnih svetnikov, ki so bili izvoljeni na listi DeSUS-a. Kljub pričakovanju nekaterih političnih strank, da bomo na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2000 zaradi spremenjenega povečanega volilnega praga izpadli iz parlamenta, se to ni zgodilo. Stranka je dobila 20 % več glasov kot na državnozboskih volitvah leta 1996.

Občinske organizacije danes že delujejo v 85 % slovenskih občin. Pomembno vlogo tako pri organizacijskem kot vsebinskem delovanju imajo tudi območne in pokrajinske organizacije. Naša skupna obveznost je, da bomo do lokalnih volitev organizirali enote DeSUS-a v vseh 192 slovenskih občinah. Sodelovanje med vodstvom stranke in teritorialnimi organizacijami je bilo vedno dobro, koristno in uspešno.

Še vedno se sliši, čeprav mnogo poredkeje, da smo v evropskem prostoru nekakšna izjema z upokojensko stranko. Še preden se je rodila DeSUS, smo imeli v Evropi že kar nekaj upokojenskih strank. Danes jih je že 8, morda celo več. In vedno več je tistih držav, ki razmišljajo ali pa so tik pred zdajci, da ustanovijo svojo upokojensko stranko. Res pa je, da smo ena izmed redkih strank, ki ji je uspelo priti v parlament s svojim programom, z aktivnim delom in s podporo volivk in volivcev.

Nedavno tega je obiskal našo stranko gospod Carlo Fatuzzo s sodelavci, predstavnik italijanske stranke upokojencev v evropskem parlamentu. Ob tem obisku smo dali pobudo za srečanje predstavnikov vseh evropskih strank upokojencev. Za prvo srečanje smo kot možnost predlagali državo Slovenijo.

KOALICIJA JE PREDNOST

Kar krepko smo že zakorakali v drugi mandat našega sodelovanja v koaliciji. Vse dosedanje, tudi kritične analize našega sodelovanja v koaliciji, kažejo, da bi mnogo težje dosegali naše programske cilje in naloge, če bi naši poslanci sedeli v klopeh opozicije. Temeljno vprašanje za stranko je bilo in ostaja, ali je sodelovanje v koaliciji prednost ali pa bi zunaj nje imeli večjo podporo našega volilnega telesa. Za naše delo in našo držo v prvem mandatu vladne koalicije nam volivci niso odrekli podpore. Nasprotno. Kar precej več je bilo tistih, ki so nam zaupali svoj glas in nam s tem naložili še večjo odgovornost. Kako se bomo odrezali na naslednjih lokalnih volitvah, ki so tik pred nami in kasneje na državnozborskih leta 2004, pa je danes težko napovedati. Osebno sem optimist. Seveda pa nič ne pride samo od sebe. V kolikor bi naše ocene gradili samo na predvidevanjih, ki izhajajo iz javnomnenjskih anket, potem je naš optimizem lahko tudi vprašljiv. Iz dokumentacije javnomnenjske raziskave, ki jo mesečno objavlja Delo "Naklonjenost volivcev posameznim strankam", je razvidno, da se naklonjenost volivcev naši stranki že vseh sedem let, odkar Delo objavlja to anketo, giblje od 0,4 do 0,9 %. Le neposredno pred volitvami se naklonjenost volivcev nekoliko izboljša; največ smo dosegli dva meseca pred volitvami, ko se je naklonjenost gibala med 1,8 do 2 odstotka. To primerjavo navajam preprosto samo zato, da ne bi naše lastne ocene in podpore naših volivcev gradili samo na teh predpostavkah. Naši volivci so pretežno upokojenci, v javnomnenjskih anketah pa ti niso edini udeleženci.

Naklonjenost volivcev DeSUS-u na vseh dosedanjih volitvah poznate, zato rezultatov ne bom ponavljal. Seveda pa to niso razlogi za optimizem. Naša odgovornost do volivk in volivcev ostaja. Tega se moramo vedno bolj zavedati in javnosti bolj in večkrat predstaviti naša stališča do vseh pomembnih družbenih vprašanj.

Tako kot v koalicijah pri naših sosedih in širše tudi pri nas doma ne gre brez težav. V tem drugem mandatnem obdobju je pretresov znotraj nas manj. Seveda pa v koaliciji ne poteka vedno vse v skladu z našimi pričakovanji. Tudi med nami, še posebej pa v vrstah opozicije, se slišijo pripombe in kritike, da naša stranka in poslanska skupina nekritično podpirata vse pobude in predloge, še posebej vladajoče LDS. Ta ocena je napačna in ne odraža resničnega stanja. Znotraj usklajevalnih postopkov med poslanskimi skupinami in na nivoju strankarskega usklajevanja prihaja do hudih in velikih vsebinskih razhajanj. V naši poslanski skupini in tudi pri strankarskih usklajevanjih smo vedno imeli cilj, doseči čim večje soglasje, še posebej, kadar so bila na dnevnem redu pomembna gospodarska in druga vprašanja. Naša stališča so se bistveno razlikovala pri vprašanjih kot na primer: volilni sistem, večinski ali proporcionalni, sporazum z rimskokatoliško cerkvijo, vračanje premoženja rimskokatoliški cerkvi v naravi, regionalni razvoj, vključno s sedežem holdinga, naše zahteve v zvezi s spremembo 150. člena Zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju, odločno smo zavrnili predlog za predčasne upokojitve na Ministrstvu za obrambo, jasno smo povedali, kaj mislimo o prodaji večinskega deleža slovenskih bank in privatizaciji zavarovalnice Triglav, in o zakonu o vojnih grobiščih. In še bi se našli primeri, ko smo imeli različna stališča do vprašanj znotraj koalicije. S podporo 21 poslancev smo predlagali dopolnitev k ustavi, ki naj se dopolni tako, da je pokojnina pravica, ki jo določa ustava. Rezultati usklajevanja so bili različni. Bilo je kar nekaj primerov, kjer smo dosegli dogovor, pogosto pa je v koaliciji obveljala odločitev močnejšega.

Največji in najzahtevnejši projekt v času našega sodelovanja v koaliciji je bila nedvomno reforma pokojninskega sistema. V kolikor nam ne bi bila dana možnost, da v tem projektu sodelujemo kot koalicijski partner (razmerje politične moči v Državnem zboru je bilo takrat dokaj uravnoteženo in za nas ugodno), bi reforma mnogo bolj zarezala v pravice upokojencev. O tem ni nobenega dvoma.

Naše pogajalske pozicije v koaliciji so v sedanjem mandatu slabše. Te prednosti se še kako zaveda najmočnejša koalicijska partnerica. Tudi to je razlog; da se nekatere naše pobude in predlogi prepočasi uresničujejo. Čeprav nekoliko pozno, toda na zadnji seji je vlada sprejela dokončni sklep, da se pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve organizira sektor za starejše. Konkretne naloge tega sektorja so določene s posebnim sklepom vlade.

Z doslej uveljavljeno kadrovsko soudeležbo v koaliciji, nismo povsem zadovoljni. Pričakovali smo večjo podporo koalicijskih partnerjev, še posebej zato, ker nismo dobili mesta ministra v vladi. Po naši oceni se vse preveč izbira kadre za nadzorne svete, upravne odbore in druge organe iz vrst zaposlenih v ministrstvih in v drugih državnih organih. Večjo prednost naj bi imela stroka in izkušnje.

GENERACIJE MORAMO SODELOVATI

V naših napovedih nismo obljubljali gradov v oblakih. Vseskozi smo se zavedali, da naše dejanske možnosti niso in ne bodo tako velike in odločujoče, da bi se razdajali z obljubami. Trdno pa smo prepričani, da je za splošen napredek potrebno sodelovanje vseh družbenih skupin. Medgeneracijska povezanost in sodelovanje sta nujnost. Samo na osnovi takšnega povezovanja je mogoče graditi družbo, ki bo prijazna do vseh starosti. Ocenjujemo, da se odnosi do starejših počasi vendarle spreminjajo. Pomembno podporo pri svojih nastopih in odločitvah so naši poslanci imeli tudi v organizacijah civilne družbe, še posebej v društvih upokojencev in njihovi zvezi ter med invalidskimi organizacijami. Tudi v bodoče pričakujemo, da bo sodelovanje v korist starejših dobro in uspešno.

Odločno zavračamo sicer vedno bolj redke, toda še vedno prisotne zlonamerne pripombe in poskuse diskreditacije stranke in poslanske skupine, češ da nas zanimajo samo pokojnine. Še kako se zavedamo, tudi na osnovi lastnih izkušenj in dela, od česa vse je odvisno bogatejše, lepše in kakovostnejše življenje vseh generacij. Ob nizki storilnosti, nevarčni porabi javno finančnih sredstev, nizki stopnji družbenega proizvoda in visoki inflaciji je seveda nerealno pričakovati, da to ne bo imelo posledic tudi na drugih področjih, vključno s pokojninsko invalidskim zavarovanjem. Prav to dejstvo nas zavezuje, da se čutimo odgovorne in da smo kritični do vseh vprašanj, ki so predmet koalicijskega usklajevanja in odločanja v državnem zboru. Storiti moramo več, da bo javnost pogosteje in bolj celovito obveščena o naših pobudah, prizadevanjih in rezultatih. Seveda pa nimamo v rokah škarij in platna. Naše glasilo "Novice" pa na javno mnenje nima pomembnejšega vpliva. V večji meri kot smo to storili doslej, bi kazalo izkoristiti medije na lokalnem nivoju, ki so iz leta v leto številnejši.

POSLANSKA SKUPINA IN SOCIALNA POLITIKA

V času našega sodelovanja v vladni koaliciji je bilo tudi po naši zaslugi in z veliko podporo naših poslancev pripravljenih in sprejetih večje število nacionalnih programov in zakonov, še zlasti s področja socialnega varstva, družinske politike, zaposlovanja, boja proti revščini in sivi ekonomiji. Sprejet je bil vladni program gradnje domov za starejše, ki se uspešno uresničuje. Program predvideva, da bomo do leta 2005 v domovih za starejše dobili 1.500 novih mest. Doslej so že zgrajeni domovi za starejše v Šentjurju pri Celju, v Trebnjem, v Logatcu, na Fari na Prevaljah in v Ljutomeru. Lani so začeli graditi dom v Mariboru, letos pa naj bi se začela gradnja v Ljubljani. Vsi, v zadnjem času odprti domovi, imajo skupaj 783 mest, kar pomeni, da imamo danes skupno 12.591 mest v domovih za starejše. V tem času je bil sprejet tudi program zdravstvenega varstva "Zdravje za vse do leta 2005", ki je ob razpravi v Državnem zboru doživel veliko podporo. V zadnjem času pa je pri njegovi realizaciji kar nekaj težav. V ospredju naših nalog bo tudi v bodoče ostal socialni položaj vseh državljank in državljanov, skrbi za starejše pa bo veljala naša posebna pozornost. Še kako se zavedamo, da sta socialni mir in blagostanje dosegljiva le v družbi, ki je gospodarsko stabilna, uspešna in socialno čimbolj pravična.

O delu poslanske skupine ste prejeli posebno poročilo, ki povzema le del njenega dela in aktivnosti. Dogodki v Državnem zboru se vrstijo s tako naglico, da je težko predstaviti vsa dogajanja. V razpravi bomo imeli možnost, da o nekaterih pomembnejših odločitvah poslanske skupine dobimo še dodatna pojasnila in komentarje, v kolikor boste to želeli. O vseh pomembnih vprašanjih se je poslanska skupina vedno posvetovala z vodstvom stranke. Poslanci so želeli slišati predloge in mnenja pred svojo dokončno odločitvijo. Toda odločitve so vedno sprejemali v poslanski skupini. Pri mnogih odločitvah so bili vezani tudi na koalicijski sporazum.

Veliko število delovnih teles, odborov in komisij državnega zbora je za naše poslance (samo štirje so) velika obremenitev. Znotraj koalicije je prispevek poslanske skupine nedvomno v tem, da poskuša s strpnim dialogom in z argumentiranimi stališči iskati rešitve, ki bi bile sprejemljive v okviru naših pričakovanj.

Politika socialnega varstva, sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter stanja in program zdravstvenega varstva niso edine naloge, vendar pa so za stranko prednostne tudi v prihodnje.

Izkušnje iz bližnje preteklosti, še posebej po sprejetju pokojninske reforme, ki je bila rezultat dogovora Vlade, socialnih partnerjev in upokojencev, niso najbolj spodbudne. Vse preveč in prepogosto se spreminjajo "pravila igre". Danes je že več kot 470.000 tistih, ki jim pokojninska blagajna odmerja njihovo življenjsko raven. Nekaj časa smo imeli sistem usklajevanja pokojnin urejen tako, da so bili poleg "gospoda Kuhlja" na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje le redki izbranci, ki so znali izračunati predvideno usklajevanje pokojnin. Naše trdno stališče je, da mora biti sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja stabilen in transparenten. Vse države, s katerimi se želimo primerjati, so zelo občutljive na spremembe pokojninskega in invalidskega sistema. Če se že odločamo za varčevalne ukrepe, potem storimo to na vseh nivojih in brez izjeme.

Do sprememb na področju zdravstvenega varstva smo upravičeno vedno bolj občutljivi. Starejša generacija je največji porabnik zdravstvenih storitev, zato ni naključje, da vsa dogajanja in spremembe skrbno in odgovorno spremljamo in opozarjamo na nesprejemljive predloge in rešitve. Solidarnost pri zagotavljanju sredstev ter enake možnosti do zdravstvenih storitev morajo ostati temeljni cilj zdravstvene politike. Stopnja prispevkov za zdravstvene storitve, ki jih iz lastnih sredstev plačujejo zavarovanci, je že dosegla višino, ki je ni mogoče dodatno povečevati. V kolikor se bo odstopalo od dogovorjene politike ali pa se bodo brez dogovora spreminjale obveznosti do uporabnikov zdravstvenih storitev, ne bomo molčali. V stranki smo nezadovoljni s tem, da se gradnja onkološkega inštituta in pediatrične klinike odmika iz leta v leto. Vprašanje je tudi, če je tako veliko število začetih investicij na področju zdravstva racionalno. Čimprej naj se zaključijo prednostne investicije.

V zadnjem času smo priča izredno ostrim, deloma tudi nekoristnim polemikam v zdravstvu. Zdravniki so nezadovoljni s plačami in pogoji dela, minister je kritičen do dela Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Upajmo, da se bodo razmere čim prej uredile in da uporabniki ne bomo prizadeti zaradi teh nesoglasij. Tudi omejevanje nekaterih pravic na področju zdravstvenega varstva, kot na primer pogrebnin in še nekaterih drugih stroških, je povzročilo veliko nezadovoljstvo, ne samo med upokojenci, temveč tudi med državljankami in državljani nasploh. Morda ne bi bilo odveč priporočiti pogajalcem več strpnosti pri reševanju nastalih problemov.

ZA GOSPODARSKO TRDNOST IN VKLJUČEVANJE V EVROPO

Rezultati gospodarjenja, ki jih Slovenija dosega v zadnjih desetih letih, so v primerjavi z državami kandidatkami za vstop v Evropsko unijo spodbudni. Še kar uspešno dohitevamo že včlanjene države. Toda obstaja realna nevarnost, da bo prišlo do zastoja predvsem zaradi pričakovane recesije na svetovnem in posledično na evropskem trgu. Zato je večanje in spodbujanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva izrednega pomena in prednostna naloga. Pri tem naj ne bo zapostavljen odnos med delom in kapitalom. Tudi v tem je del konkurenčne spodbude.

V zadnjem času smo priča izredno odmevni javni polemiki o tem, kaj je naš nacionalni interes. Generacija, ki ji pripadamo, je zaradi svojega minulega dela še posebej občutljiva do tega, KDO IN KAKO bo gospodaril in upravljal s premoženjem, h kateremu je doprinesla pomemben del tudi naša generacija. Našega nacionalnega interesa seveda ne bo mogoče braniti z zapiranjem naših meja. Ne soglašamo in ne podpiramo pa, da se brez kritične analize in izdelane dolgoročne strategije sprejemajo odločitve o deležu tujega kapitala za pomembne finančne institucije in uspešne gospodarske subjekte. Lastna država in blaginja ljudi seveda tudi sodita v nacionalni interes države. Ali bo to blaginjo zadovoljivo vzdrževal in ohranjal samo tuj ali pretežno tuj kapital, pa seveda ni ne pomembno vprašanje.

Naše stališče do vključevanja v mednarodne povezave se ni spremenilo. V predloženem Programu, o katerem bomo v nadaljevanju še razpravljali, je zapisano: spoštovanje človekovih pravic, krepitev obrambe države, gospodarski razvoj in socialno ravnovesje so temelji, na katerih se gradi mednarodni ugled vsake države. Te odgovornosti se tudi mi v stranki še kako dobro zavedamo. V okviru naših možnosti smo in bomo tudi v prihodnje prispevali svoj delež za dosego teh ciljev. V zadnjem času pa nekoliko upada podpora predvsem vključevanju v NATO. Vse več je v sredstvih javnega obveščanja prispevkov, ki z nekakšno zadržanostjo pišejo o prednostih našega vključevanja v to vojaško zvezo.

Več in bolj celovito bo potrebno predstaviti prednosti in slabosti našega vključevanje v mednarodne povezave. To je nujno, ker se bomo na referendumu, o tem ni več dvoma, odločali o naših povezavah. Drugih možnosti ni veliko, toda prednosti in slabosti morajo biti čim bolj objektivno predstavljene. Nič ne sme in ne more biti zamolčano.

Zakon o vojnih grobiščih je po dolgih in mučnih razpravah in zapletih pred drugo obravnavo v Državnem zboru. Vse kaže, da se stališča poslanskih skupin počasi, toda vendarle zbližujejo. Večinsko mnenje vseh skupin je naklonjeno vladnim amandmajem oziroma vladnemu predlogu. Ocenjujemo, da zakon o grobiščih potrebujemo, še posebej, če bo, upajmo, prispeval k pomirjevanju političnih in ideoloških strasti. V kolikor se s tem zakonom ne spreminjajo zgodovinska dejstva, predlagam, da naši poslanci predlog zakona o vojnih grobiščih podprejo. Kolikor bi se v razpravi pokazala potreba po bolj konkretni predstavitvi tega zakona, bo to storil naš državni sekretar mag. Franci Žnidaršič, ki neposredno pripravlja ta zakon.

Državo smo si zgradili zato, da skrbi za varnost državljank in državljanov, zagotavlja pravni red, spoštovanje človekovih pravic, splošno blaginjo ter enake pogoje za osebnostni in materialni razvoj. Država, ki smo jo in jo bomo pomagali graditi tudi v prihodnje, naj bo prijazna za vse starosti. Vsaka od generacij je dolžna prispevati svoj delež za hitrejši razvoj in lepšo prihodnost nas vseh.

IZKUŠNJE, POŠTENOST, STRPNOST, MODROST, ODPRTOST

Letošnjo jesen bo stranka že tretjič samostojno nastopala na lokalnih volitvah. Leta 1998 nismo imeli svojih kandidatnih list v 78 občinah. Sedanja teritorialna organiziranost stranke na nivoju občin nam omogoča, da postavimo svojo listo kandidatov v vseh slovenskih občinah. Priprave na lokalne volitve so v polnem teku. Liste kandidatov so v velikem številu občin že pripravljene. Aktivnosti potekajo v skladu s programom priprav na volitve, ki smo ga v stranki sprejeli že konec lanskega leta.

Vedno več članov stranke je pripravljenih sprejeti kandidature, kar dokazuje, da zanimanje in želja po sodelovanju in delu v stranki narašča. Po dosedanjih ocenah bo število županskih kandidatov na listah stranke DeSUS bistveno večje kot leta 1998.

Še vedno obstaja realna možnost, da bo stranka imela na predsedniških volitvah svojega kandidata za predsednika države. Za mnoge, tudi nekatere naše potencialne kandidate, je vprašanje, kaj bo storil dr. Janez Drnovšek. Nič še ni zamujenega glede kandidatov. Dopuščamo tudi možnost skupnega kandidata s še kakšno drugo stranko. Naša prioriteta pa so lokalne volitve.

Še preden bi zaključil s svojim uvodom v razpravo, v nadaljevanju bosta imela besedo kandidata za predsednika, kolega Rous in Šaubert, bi rad. rekel še tole:

Na zadnjih državnozborskih volitvah se je za vstop v parlament potegovalo 16 političnih strank in 7 samostojnih list. Večina njih, razen redkih izjem, seveda z upanjem na zmago in vstop v parlament. Od vseh strank in list, ki so vstopile volilno tekmo, je uspelo le eni tretjini in med njimi je tudi DeSUS. DeSUS je in ostaja sestavni del slovenskega političnega prostora. Kolikšen bo ta prostor, je odvisno od nas samih, naših programov, predvsem pa od naših rezultatov dela in podpore volivcev.

Svojih programskih ciljev in naloge nismo gradili s tem, da bi napadali druge. Naše neposredne obljube volivkam in volivcem so bile v okviru naših realnih možnosti. Samo sožitje generacij lahko pripomore k družbi, ki naj bo prijazna in sprejemljiva za vse starosti. Pri uresničevanju teh ciljev pa je še kako pomembno, da znamo in zmoremo izluščiti bistvene in prednostne naloge stranke kot celote.

Tako kot so prevelik in nekritičen optimizem, samozaverovanost in nepripravljenost na dialog slaba popotnica za reševanje in iskanje skupnih poti in rešitev, tako je tudi pretirana kritičnost, kjer je vse črno in slabo, slaba popotnica za skupno delo.

Od nas samih sta odvisna podoba in uspeh stranke. Na vseh nivojih naše organiziranosti se lahko gradi ali pa izgublja naš ugled. Tudi v prihodnje bomo deležni kritike in zlonamernega podtikanja, vključno z neresnicami. To postaja sestavni del demokracije, ki se pred volitvami še posebej razrašča. Naj vas spomnim samo na polemike okoli sprememb 150. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vso odgovornost za spremembe so pripisovali naši stranki.

Ob 10. obletnici stranke v Mariboru smo napovedali, da bo stranka dobila na volitvah v državni zbor leta 2000 70.000 glasov. Kljub pomembnemu povečanju nam to ni uspelo v celoti. Poskušajmo to doseči letos na lokalnih volitvah.

Večkrat si zastavljamo vprašanje, ali je DeSUS dovolj odprta in programsko dovolj zanimiva stranka tudi za tiste državljanke in državljane, ki so še aktivni zavarovanci. Načeloma je odgovor da. Na listi kandidatov za volitve v državni zbor, tako leta 1996 kot leta 2000, je bilo veliko kandidatk in kandidatov iz vrst aktivnih zavarovancev, kar kaže na našo odprtost. Toda med simpatizerji stranke največkrat slišimo "še dve leti imam do upokojitve, potem pridem v vašo stranko". To pomeni, da so naše volivke in volivci praviloma vendarle upokojenci. Po naši oceni je približno 15 odstotkov slovenskih upokojenk in upokojencev glasovalo za DeSUS, kar pomeni, da je prostora za pridobivanje glasov za stranko med upokojenkami in upokojenci še zelo veliko.

O Programu in Statutu stranke je bila široka in odmevna razprava. Vaši prispevki, predlogi in pripombe so vsebinsko obogatili tako predlog Programa kot Statuta. Pred vami ni na novo napisan program stranke. Naša skupna in enotna ocena je bila, da kaže program dopolniti v tistih poglavjih in delih, kjer so v času po 4. Kongresu nastale spremembe, tako na zakonodajnem kot tudi ria drugih področjih našega življenja. Trudili smo se za to, da je Program čimbolj jasen, konkreten in postavljen v okvir danih možnosti. Ali nam je to uspelo ali ne, boste povedali v razpravi. Skupina je bila soglasna z vsem, kar smo zapisali. Do vrste vprašanj smo imeli različna stališča, toda na koncu ni prišlo do ločenih mnenj. Še preden smo pričeli z razpravo o prispevkih, ki so jih pripravili člani delovne skupine, pa smo bili povsem enotni o tem, da se ohrani dosedanje ime stranke.

Vsem članom delovne skupine in vsem, ki ste prispevali pisne prispevke in dopolnitve k Programu, se iskreno zahvaljujem.

Menim, da se lahko pridružimo besedam predsednika Milana Kučana, ki je na osrednji proslavi ob dnevu državnosti, 25. junija 2001, dejal: "Pripadamo srečni generaciji. Veliko smo doživeli, bili smo priče in udeleženci propadanja sveta in ideologij. Priče smo nastajanju novega sveta, neslutenih dosežkov človeškega duha. Sodelujemo v iskanju odgovorov za prihodnost človeštva. Ustvarili smo državo, v njej suvereno odločamo o prihodnosti slovenstva. "

Ob koncu bi se rad zahvalil za pomoč in sodelovanje vsem teritorialnim organizacijam, članom Sveta stranke, še posebej dosedanjemu predsedniku Sveta stranke Emilu Tomažiču, članom Izvršnega odbora, poslancem Državnega zbora, skratka vsem kolegicam in kolegom, s katerimi smo vsa ta leta uspešno in dobro sodelovali.
Zahvala vsem novinarjem, ki so spremljali naše tiskovne konference in o našem delu informirali slovensko javnost.

Novoizvoljenemu vodstvu DeSUS-a pa želim modro in uspešno vodenje.