V uvodnem delu sestanka so navzoči komentirali sprejeti vladni program za izhod iz krize, ki je bil že posredovan v Bruselj.

Stranka DeSUS je bila v sodelovanju s Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) ena od predlagateljev t.i. kriznega davka. Svoj predlog je utemeljevala na dejstvu, da gre pri kriznem davku, ki temelji na progresivni lestvici obdavčitve, za najpravičnejši in solidaren način porazdelitve bremena krize na vse skupine prebivalstva.

Zaradi splošne finančne situacije in visokih obrestnih mer zadolževanja so namreč Sloveniji grozili hudi ukrepi, med katerimi bi bil tudi trajno znižanje pokojnin, kar pa za stranko DeSUS ni sprejemljivo.

Pomembno je tudi, da bi šlo pri kriznem davku za začasni ukrep ter dejstvo, da krizni davek ne bi prizadel državljank in državljanov z nižjimi dohodki. Hkrati pa bi del krize nosili tudi zaposleni v gospodarstvu (z višjimi dohodki), ki jih dosedanji protikrizni  ukrepi niso prizadeli. Dosedanje reševanje krize je namreč temeljilo na varčevanju pri javnih uslužbencih in upokojencih.

V razpravi je bilo izpostavljeno tudi zvišanje nižje stopnje DDV, ki dodatno obremenjuje socialno šibkejše družbene skupine, med katere spada tudi velik del upokojenk in upokojencev. Zato se pričakuje, da bo predlog finančnega ministrstva dejansko pripeljal do pričakovanih rezultatov.

Okrepljeni odnosi med DeSUS-om in ZDUS-om so v interesu vseh upokojenk in upokojencev.

Obširnejše pa so spregovorili o zdravstveni politiki in stanju zdravstvene blagajne. Minister Gantar je poudaril, da se zdravstvena blagajna nahaja v težkem položaju. Zato je koaliciji že predstavil predlog interventnih ukrepov, ki bodo kratkoročno zagotovili vzdržnost zdravstvene blagajne. Pri tem dodatni problem predstavlja dvig DDV, ki bo po izračunih ministrstva blagajno obremenil za dodatnih 15 milijonov evrov. Zato od vlade pričakuje, da bodo v kratkem obravnavali tudi ta problem.

Sestanka s predsednikom stranke DeSUS Karlom Erjavcem in ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem so se s strani ZDUS-a udeležili predsednica dr. Mateja Kožuh Novak, Peter Toš in Martin Toth.

Udeleženci sestanka so se dotaknili tudi poslovanja zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, ki so nosilke dodatnega zavarovanja, pri čemer se zdi še posebno zaskrbljujoče poslovanje Vzajemne zavarovalnice, ki naj bi temeljila na vzajemnosti in ne na principu ustvarjanja dobičkov, ki niso namenjeni osnovni dejavnosti zavarovalnice in se ne vračajo v zdravstveno blagajno. Predstavniki ZDUS-a so zato ministru za zdravje predlagali, naj ministrstvo preuči vse zakonske možnosti, ki bi lahko pripeljale do rešitve, ki bi zagotavljala, da se dobički zavarovalnice stekali v zdravstveno blagajno. To bi pomenilo, da bi se problemi zdravstvene blagajne reševali s prispevki zavarovancev, ki mesečno vplačujejo premije, in bi bil njihov denar namenjen izključno za zdravstvo. S tem bi preprečili, da bi dobički poniknili v spornem delovanju nekaterih gospodarskih družb. Minister Gantar je predstavnikom ZDUS-a zagotovil, da bodo na ministrstvu preučili zakonske možnosti, ki bi šle v smeri njihovega predloga. Vso podporo stranke DeSUS pri tem projektu jim je zagotovil tudi predsednik stranke Karl Erjavec.

Predstavniki DeSUS-a in ZDUS-a se bodo ponovno sestali še v mesecu maju in s tem nadaljevali z okrepljenimi odnosi, ki so v prid upokojenkam in upokojencem kakor tudi celotne slovenske družbe.

V času od 22. do 24. aprila je potekala 13. redna seja Državnega zbora, na kateri so poslanke in poslanci obravnavali  ter tudi sprejeli več pomembnejših zakonov: novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, predlog zakona o spremembi Zakona za uravnoteženje javnih financ ter predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o slovenskem državnem holdingu.

Postopen dvig premije za vključenost v prostovoljno zavarovanje

Temeljni cilj spremembe Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju je povrnitev možnosti za vključenost v prostovoljno zavarovanje, in sicer pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo ZPIZ-2 in ki se bodo postopoma spreminjali. Z zakonom se zasleduje tudi cilj zagotavljanja socialne varnosti najranljivejšim skupinam oseb, ki so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelne osebe in so tik pred upokojitvijo, saj bodo na podlagi vključenosti v zavarovanje lahko ob nastopu zavarovalnega rizika upravičeni do pokojnine in vseh ostalih pravic iz obveznega zavarovanja.

V poslanski skupini DeSUS menimo, da je ZPIZ-2 ostro posegel v položaj brezposelnih oseb, zlasti tistih, ki niso bile prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje oziroma dolgotrajno brezposelnih. Mesečni prispevek za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje je namreč po določbah ZPIZ-1 znašal 57,89 evrov, nato pa se je s sprejemom ZPIZ-2 višina tega prispevka drastično zvišala na 190,82 evrov. Gre za nesprejemljivo visoko povečanje mesečne premije za eno od družbenih skupin, ki je najbolj ranljiva – za brezposelne, zlasti starejše. Na to, da je bilo povečanje za mnoge nevzdržno, kažejo podatki ZPIZ o tem, da se je do začetka marca letos 7170 prostovoljnih zavarovancev odjavilo iz omenjenega zavarovanja.

Predlog zakona po novem uvaja prehodno obdobje in postopen dvig najnižje osnove za osebe, ki so bile do 31. decembra 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje, in sicer za obdobje od 2013 do 2018. Po predlagani ureditvi naj bi se tako najnižja osnova postopoma zviševala od 16% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, v letu 2013, pa do končnih 60% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, v letu 2018 (v letu 2014 bo višina zneska približno 58 evrov, v letu 2015 približno 111 evrov, v 2016 približno 150 evrov, itd.). S tem bo bistveno izboljšan materialni in socialni položaj brezposelnih oseb, ki so bile v to obliko zavarovanja v pretežni meri vključene, ker jim je pred časom prenehalo delovno razmerje in jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka zelo kratko obdobje. Predlog zakona vsebuje tudi ureditev pravice do vračila preveč plačanega prispevka, vendar zgolj za tiste, ki so bili do prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje na dan 31.12.2012.

Poslanska skupina DeSUS omenjeni predlog zakona podpira, vendar obstajajo določeni pomisleki v zvezi s tem, ali si dolgotrajno brezposelni tako finančno obremenitev lahko privoščijo brez, da bi se poslabšala njihova socialna varnost. Prav tako je moč pričakovati, da se položaj dolgotrajno brezposelnih tudi v naslednjih letih ne bo izboljšal, pri čemer je še posebej občutljiv položaj brezposelnih pred upokojitvijo.

Poprava krivic oškodovanih s 143. členom ZUJF-a

Ustavno sodišče RS je 18. marca 2013 odločilo, da se drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) razveljavijo in ZPIZ-u naložilo, naj vsem prejemnikom pokojnin, ki jim je bila pokojnina odmerjena na podlagi razveljavljenih odstavkov 143. člena ZUJF, brez odlašanja izda nove odločbe. V poslanski skupini DeSUS smo tako odločitev Ustavnega sodišča pričakovali glede na to, da je ZUJF pri jemanju pokojnin razlikoval med upravičenci iz 143. člena.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je napovedalo, da bo do majske seje Državnega zbora pripravilo tehnični zakon za vmesno obdobje med sprejemom ZUJF in odločbo Ustavnega sodišča. Poslanska skupina DeSUS tako rešitev podpira, saj je pomembno, da se popravi storjena krivica upokojencem.

V skladu z odločbo ustavnega sodišča so do vračila denarja za nazaj upravičeni vsi tisti upokojenci, ki so se pritožili zoper znižanje pokojnine in še niso prejeli pravnomočne odločbe. Teh je okoli 8000. V poslanski skupini DeSUS se zavzemamo, da bi tehnični zakon vse prizadete upokojence obravnaval enako in bi razliko za nazaj lahko na enak način izplačali vsem 26.000 upokojencem, ki so od junija lani prejemali nižje pokojnine. A ob tem je potrebno dodati, da je za vračilo denarja za nazaj in ponovno višje pokojnine v letošnjem letu potrebnih dodatnih 40 milijonov evrov. Iz tega razloga na pristojnem ministrstvu preučujejo možnost vračila na obroke, s čimer se strinjamo tudi v naši poslanski skupini.

Spremembe zakona o Slovenskem državnem holdingu

V začetku meseca aprila je sedanja vlada vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o slovenskem državnem holdingu (SDH). Cilj predloga je poenostavitev, natančnejša ureditev določenih postopkov ter določitev izvedljivega roka za prenos nepremičnin Republike Slovenije na Slovenski državni holding kot to določa klasifikacija. S tem bo omogočeno učinkovitejše, gospodarnejše ter predvsem enostavnejše upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije do prenosa le-teh na Slovenski državni holding. Na pobudo strokovnih sodelavcev stranke DeSUS se je črtal 1. člen predloga zakona, ki je določal roke za obveznosti SDH-ja in KAD-a do ZPIZ-a glede nakazila sredstev. Z ostalimi določbami predloga novele se v PS DeSUS strinjamo in jih podpiramo, saj se novela ne dotika vsebine veljavnega zakona, temveč zgolj ureja nekaj tehničnih zadev. Pozdravljamo tudi določbo, ki zavezuje Računsko sodišče k redni reviziji SDH in njegovih odvisnih družb.

33. izredna seja DZ

V petek, 26.4.2013, je potekala 33. izredna seja DZ, na kateri smo obravnavali prodajo Peka.

Članice in člani Odbora za gospodarstvo in Odbora za finance in monetarno politiko smo se že na seji 21. februarja letos seznanili s problematiko Peka ter se tudi strinjali, da se Peko proda. Pozvali smo Vlado, da v čim krajšem času izvede vse potrebno za uspešno prodajo Peka.

Družba Peko, tovarna obutve iz Tržiča, nekdaj paradni konj slovenske čevljarske industrije s 110-letno tradicijo je že precej časa na robu preživetja. V preteklih letih so potekali le medli poskusi reševanja te družbe, kar v PS DeSUS ocenjujemo kot sila neodgovorno predvsem s strani države kot lastnice, saj se ni obnašala kot dober gospodar.

Ker je bilo v pristojnosti Državnega zbora, da poda še končno soglasje k prodaji naložbe, ki jo ima družba DSU v družbi Peko, smo v petek pravzaprav že tik pred zdajci v parlamentu reševali Peko pred najhujšo usodo. Glede na situacijo, v kakršni je Peko in država kot večinska lastnica, veliko opcijskega prostora glede odločitve nismo imeli.

Tudi v PS DeSUS smo bili in smo še mnenja, da je prodaja Peka v tem trenutku najboljša možna rešitev za ohranitev podjetja pri življenju. V kolikor tega ne bi storili, bi bil Tržič še ena socialna točka na zemljevidu naše države.

Seveda pa je pomembno, da se s prodajo iztrži maksimalno dobra pozicija prodajalca, v tem primeru države in v PS DeSUS menimo, da to je vsekakor v prvi vrsti ohranitev delovnih mest ter ohranjanje in spodbujanje gospodarskih dejavnosti na domačih tleh.

Za prodajo Peka je glasovalo 42 od navzočih 57 poslank in poslancev, 2 sta bila proti.

Po prvomajskih praznikih sta načrtovani že dve izredni seji Državnega zbora. V ponedeljek, 6. maja 2013, bo potekala 34. izredna seja, kjer bodo poslanke in poslanci odločali o predlogu ustavnega zakona o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave RS (referendumska ureditev); v torek, 7. maja 2013, pa se bo nadaljevala 32. izredna seja in s tem odločanje o vnosu zlatega fiskalnega pravila v Ustavo RS.

]]> http://desus.si/?feed=rss2&p=4310 0 http://desus.si/?p=4306 http://desus.si/?p=4306#comments Thu, 09 May 2013 09:47:41 +0000 admin http://desus.si/?p=4306 KARL ERJAVEC: “NADALJUJMO ZAČETO DELO SKUPAJ.”

Včeraj (7. maj 2017) se je predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec ponovno srečal z delegacijo Zveze upokojencev Slovenije (ZDUS), ki jo je vodila predsednica dr. Mateja Kožuh Novak. Na sestanku so bili obravnavani ukrepi za izhod iz krize, katerih nabor bo Vlada RS v petek, 10.maja posredovala tudi v Bruselj.

Osrednja točka pogovora je bil “krizni davek”, ki ga je stranka DeSUS s podporo ZDUS vladipredlagala kot enega izmed ukrepov za stabilizacijo javnih financ. DeSUS in ZDUS sta na podlagivsebinske razprave še enkrat potrdili zavezništvo pri tem predlogu.Krizni davek je namreč najpravičnejši, solidaren in socialno sprejemljiv način reševanjajavnofinančnega položaja Slovenije. Temeljil bo na progresivni lestvici, kar pomeni, da tisti z nižjimi dohodki (do cca. 700 EUR) ne bodo prispevali nič, vsi ostali pa glede na višino prejemkov od 1% do 3 ali 4%. Upokojenci in upokojenke bodo tako konstruktivno pristopili k reševanju krize in na ta način prispevali k reševanju nezavidljivega finančnega položaja naše države. Pomembno je, da je davek začasne narave, saj se njegova veljavnost predvideva do konca leta 2014.

ZDUS in DeSUS se tudi strinjata, da je potrebno sprejeti tudi dodatne ukrepe za reševanje nastalega položaja, med katerimi bi bilo v prvi vrsti potrebno v državo vrniti denar, ki je bil z nezakonitimi posli preusmerjen v tujino. Zato se pričakuje še večja aktivnost sodišč ter preiskovalnih organov pri zatiranju gospodarskega kriminala. Poleg navedenega je bilo na srečanju izpostavljeno, da je pri davku na nepremičnine potrebna pozornost in previdnost pri obremenitvah tega premoženja, saj se je potrebno zavedati, da imajo nepremičnine v lasti tudi starejši z nizkimi dohodki. Nujno pa so potrebne spremembe tudi na področju delovanja lokalne samouprave in togosti državne uprave. Karl Erjavec je vodstvo ZDUS tudi seznanil, da se stranka DeSUS ne strinja s povišanjem nižje stopnje (8,5%) DDV. To zvišanje bi namreč najbolj obremenilo skupino državljank in državljanov z najnižjimi dohodki. Vodstvo ZDUS ga je v teh prizadevanjih podprlo. Predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak je opozorila, da se celotna družba premalo zaveda, da je od dohodkov upokojenk in upokojencev odvisno tudi veliko delovnih mest. Zaradi vse manjših dohodkov upokojencev je namreč v zadnjem času opaziti trend izpisov iz domov starejših občanov, kar bo imelo za posledico tudi odpuščanja osebja domov.

Vsi udeleženci sestanka so se strinjali, da je tudi zaradi trenutne finančne situacije v državi, ki ni naklonjena upokojenkam in upokojencem, potrebno utrditi in nadgraditi sodelovanje med stranko DeSUS in ZDUS-om. Temelji dobrega sodelovanja so že postavljeni saj je bil to že tretji sestanek vodstev v zadnjih 14. dneh. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je sestanek začel in končal z  besedami: “Nadaljujmo začeto delo skupaj!”

Pregled aktivnosti MO DeSUS Ljubljana

Sklicateljica in predsednica MO Meta Vesel Valentinčič je predstavila dosedanje delo, aktivnosti v času lokalnih in državnozborskih volitev ter izpostavila program MO in Vrednote DeSUS Ljubljana, ki smo jih zapisali pred lokalnimi volitvami in so še vedno aktualne.

Izvršni odbor je v tem času imel 32 sej, mestni odbor se je sestal 9 krat, četrtni odbori so se sestali 36 krat in na vsaki seji  sta bila prisotna predsednica ali sekretar, največkrat pa kar oba.

Z lokalnimi volitvami smo dobili dva svetnika v mestnem  svetu, do tretjega je zmanjkalo borih sedem glasov, kar je bistveno izboljšanje rezultata lokalnih volitev 2006.  Od četrtnih skupnostih je bila najuspešnejša ČS Golovec, kjer smo dobili 12,48 %, sledi ji ČS Črnuče s 10,62% in Rožnik s 9,33% glasovi. Najslabši rezultat smo dosegli v ČS Šentvid s 4,73% ter ČS Šmarna gora s 5,24 %  vseh glasov.

Vsem članom je predsednica napisala 6 pisem, objavljali smo na spletni strani MO in vzpostavili spletni forum.

V letih 2010, 2011 in 2012 smo organizirali in zagotovili stalno prisotnost na stojnici DeSUS na Festivalu tretjega življenjskega obdobja in v okviru tega festivala leta 2011 organizirali zelo dobro obiskano okroglo mizo z naslovom Medgeneracijsko sodelovanje – vrednota ali iluzija?

Ustanovljeni so bili strokovni odbori (ODBOR ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALO, ODBOR ZA PREDŠOLSKO VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE, ODBOR ZA ŠPORT, ODBOR ZA KULTURO, ODBOR ZA URBANIZEM, UREJANJE PROSTORA IN PROMET, ODBOR ZA GOSPODARSTVO (gospodarske javne službe, komunala, turizem, in kmetijstvo) ter ODBOR ZA VARSTVO OKOLJA), ki so s strokovnimi mnenji veliko pripomogli pri oblikovanju stališč do aktualne mestne in državne politike.

Ob državnozborskih volitvah smo organizirali 114 aktivnosti, ki so bile zadovoljivo obiskane. Člani so pripravili 21 prispevkov in razmišljanj k volilnemu programu. Rezultat je bil slabši kot na lokalnih volitvah, predvsem zaradi koncentracije kandidatov novih strank (PS, DL) prav v Ljubljani in v državni zbor nismo ne v 3., ne v 4. volilni enoti, dobili poslanca, kar je bil naš cilj.

Delovanje v Mestnem svetu Mestne občine Ljubljana

Meta Vesel Valentinčič je podala poročilo o delu Svetniškega kluba DeSUS Ljubljana. Na 24 rednih sejah in 8 izrednih sejah sta svetnika Meta Vesel Valentinčič in Aleš Kardelj vedno aktivno sodelovala (magnetogrami sej na http://www.ljubljana.si/si/mol/mestni-svet/seje/ ), vložila:

-   šestnajst pisnih pobud ( Svet za starejše, Svet za vprašanja invalidov, vrnitev malih trgovin s prehrano in storitvijo v mestna naselja, ustanovitev kreditnega sklada in zagotavljanje tehnične pomoči pri vgradnji osebnih dvigal v stavbah nižjih od petih nadstropij,  izgradnja trim stez prilagojene starejšim prebivalcem mesta, center medgeneracijskega sodelovanja  in druženja, namestitev zbiralnikov  za uporabljene injekcijske igle v enotah LL in ZD, parkirna mesta za invalide na trgu MDB, vrnitev prireditve kmečke ohceti , ureditev Ceste A. Bitenca, čiščenje odtočnih kanalov, imenovanje odbora za postavitev obeležij, najemna za dejavnost razdelilnice hrane, …),

-  petnajst pisnih in ustnih vprašanj ( razdelilnica hrane,  sanacija Koseškega bajerja, obeležja polpretekle zgodovine, vrnitev ukradenih spomenikov in obeležij, ukinitev parkirnih mest, zagovornik starejših, svet za starejše, prenova enote ZD Nove Fužine, postavitev stalne razstave Sv. Urh, kanalizacija v Dolnicah,… ),

-    sedem amandmajev na proračun MOL na področju sociale, zdravstva in izobraževanja.

-   več vprašanj o delu mestnih služb, odločitvah župana in o tem izrazila mnenje ( http://www.ljubljana.si/si/mol/mestni-svet/seje/ magnetogrami sej in dnevni mediji).

Svetniški klub DeSUS je organiziral:

Ustanovitev Kluba svetnikov DeSUS, katerega člani so svetniki v ČS (17) in predstavniki DeSUS v komisijah in odborih MOL (3) vodja Anton Kastelic)

tri tematske večere ( Kakovost bivanja starejših občanov v mestu Ljubljana,  Kultura v Ljubljani , Medgeneracijsko sodelovanje)

tri odmevne okrogle mize; Kakovost bivanja starejših v Ljubljani, Medgeneracijsko sodelovanje, Koseški bajer (več avdio in video prispevkov ter časopisnih člankov),

redno – dvakrat mesečno srečanje z volivci, simpatizerji in člani DeSUS,v prostorih SK na Kersnikovi 6/VI

strokovne odbore, ki so podporo delovanju SK DeSUS,

brezplačno svetovanje (pomoč pri pisanju vlog,…)

SK DeSUS je v tem mandatu uspešno evidentiral veliko število članov DeSUS za predstavnike MOL v svetih zavodov ter predlagal dobitnike nagrad in priznanj MOL.

Finančno poslovanje MO DeSUS Ljubljana

Sekretar Aleš Kardelj je predstavil finančno poslovanje MO DeSUS Ljubljana, natančneje za zadnje leto. MO se financira od pobrane članarine in od nakazil MOL, od katerih delež nakazujemo PO Ljubljana. Ugotovil je, da nismo trošili denarja in da je v banki naložen denar kot osnova za financiranje aktivnosti ob  naslednjih lokalnih volitvah. Nekaj rezerve je še pri pobiranju članarine, katerih predpisan delež MO DeSUS Ljubljana redno nakazujemo centrali stranke.

Volitve organov MO DeSUS Ljublajna

Volilna komisija in v sestavi: Robert Kojc (predsednik), Pavel Vindišar (član) in Stanislav Hribar (član) je izvedla volitve v organe MO za mandat 2013 – 2017 in ugotovila, da je pri volitvah za predsednico MO DeSUS Ljubljana dobila edina kandidatka Meta Vesel Valentinčič  večino (90%) veljavnih glasov in bila izvoljena za predsednico MO DeSUS Ljubljana za mandat 2013 – 2017.

Na podlagi oddanih veljavnih glasov so bili za podpredsednike MO DeSUS Ljubljana izvoljeni Martin Jakše, Črt Kanoni in Andrej Pengov Bitenc.

Na podlagi oddanih veljavnih glasov je bil za sekretarja MO DeSUS Ljubljana izvoljen Aleš Kardelj.

Na podlagi oddanih veljavnih glasov so bili izmed štirih kandidatov za člane NO MO DeSUS izvoljeni Ana Marija Radikovič, Ciril Zupančič in Andrej Torkar.

Na podlagi oddanih veljavnih glasov so bili za člane IO MO DeSUS izmed 14 kandidatov izvoljeni: Ljubo Jasnič, mag. Marija Bezovšek, Saša Ivan Geržina, mag. Silva Savšek in Robert Kojc.

Na podlagi oddanih veljavnih glasov so bili za člane MO DeSUS izmed 25 kandidatov izvoljeni:

dr. Anton Bebler, Marija Horvat, Mateja Derganc, Jože Kernc, Jožica Poljanšek,  Stanislav Hribar, Marjeta Bobnar, Erika Račič, Matija Lesar, Milena Skubic, Janez Artač, Franc Košir, Fani Preskar, Edvard Smuk in Omer Osmič.

Razprava o nadaljnjem delu MO DeSUS Ljubljana

V vsebinski razpravi je dr. Anton Bebler predstavil svojo pobudo v zvezi s potrebo, da bi v bili upokojenci in invalidi zastopani v Državnem svetu kot socialna skupina. Z ozirom na številčnost upokojencev in invalidov (cca 25%9 ) bi bilo prav, da sta ti dve skupini omenjeni v ustavi kot socialna skupina. Sprememba ustave je zelo težavna in politično zahtevna naloga. Politično lažja je sprememba Zakona o Državnem svetu in sicer tako, da se predstavnika upokojencev in invalidov vključi v kvoto negospodarskih dejavnosti. Poslanski skupini DeSUS in vodstvu DeSUS bo predlog predstavljen in dana pobuda, da Poslanska skupina DeSUS nastopi kot predlagatelj spremembe Zakona o Državnem svetu.

Skupščina MO DeSUS Ljubljana je pobudo dr. Antona Beblerja na predlog Andreja Pengov Bitenca soglasno podprla.

Martin Jakše je menil, da lahko poslanska skupina v odnosu s koalicijskimi partnerji izsili rešitve, ki so stranki v korist, le z znanjem oziroma strokovno argumentiranimi, utemeljenimi predlogi. Področja, ki nas morajo zanimati so pokojninska in zdravstvena blagajna ter vsa tista podjetje, ki prispevajo svoj del v proračun. Denarja bi bilo precej več,  če bi pravilno gospodarili in pravilno odreagirali na informacije. Izrazil je zadovoljstvo, da bo vodstvo stranke DeSUS organiziralo strokovne skupine, ki bodo pripravljene argumente posredovale naprej.  Pomembno se mu zdi, kako funkcionira zdravstveni sistem, ki je tipična storitvena dejavnost. Ne more se zgoditi, da klinični centri rečejo, da decembra ne morejo več operirati. Veliko je stvari, ki jih mora ministrstvo drugače urejevati. Problem so dobavitelji, ki služijo na račun bolnih. Podrt je sistem vrednot. Šolski sistem bi se moral prilagajati številu otrok.

Podpredsednik stranke DeSUS Saša Ivan Geržina je izrazil zadovoljstvo, da se je obstoječe vodstvo MO odločilo delovati naprej ne glede na vse brazgotine, ki so ostale od preteklih  dogodkov. Zahvalil se je predsednici MO Meti Vesel Valentinčič za demokratično držo. Poudaril je, da je bila njegova odločitev težka, da je kolebal med ultimatom in dialogom ter se odločil tako, da njegova odločitev ne vnese razdora v vodstvu stranke. Vsi ti dogodki nam niso koristili vendar s strokovnim delom bi si zaupanje volivcev lahko ponovno pridobili. Upokojence nagovarjajo vse politične stranke in tem ljudem je potrebno dati usmeritev. Timsko delo, strokovne delovne skupine i argumenti bodo stranko pripeljali na boljšo pozicijo kot jo ima sedaj. Prosi vse, ki predsednike in ostale aktivne v četrtnih skupnosti, da nadaljujejo s svojim pionirskim delom, kajti le delo s člani je ključ do uspeha.

Andrej Pengov Bitenc je v razpravi poudaril pomen spremembe Zakona o Državnem svetu. Meni, da je stranka pri oblikovanju državnega  sveta preveč pasivna. S poročilom o delu Mestnega odbora  in Svetniškega kluba je zadovoljen, saj se z njim izničijo očitki vodstva stranke o delu MO. S tem, ko člani MO vztrajajo na svojih pozicijah, dajejo vodstvu stranke legitimnost. Podpora vodstva stranke lokalnim programom in kandidatom je zelo pomembna. V nadaljevanju je opozorilna spremembo Zakona o referendumu. Meni, da je ljudem potrebno pustiti iniciativo, stranka pa mora o tej temi sprejeti svoje stališče. Ljudje morajo verjeti, da še kdo misli politično dobro. Izpostavil je kulturo kot možnost zaslužka. V kulturi ni meja, le malo vzpodbud je potrebnih, da obstoječe kulturne dosežke prodamo v tujino. Problem prodaje Mladinske knjige, ni le propad še enega nelikvidnega podjetja, ki je imelo slabega lastnika ( Zvon 2) in ki posledično za to ne bo odgovarjal, temveč je to prodaja narodnega bogastva, ki je izdalo 500 naslovov letno, od tega polovico slovenskih. Madžarska je na tak način v dveh letih ostala brez domače literature. Ljubljana potrebuje svoj radio in televizijo, zato naproša mestna svetnika, da temu vprašanju posvetita del svojega časa. Opozoril je na dejstvo, da Mestno redarstvo v Ljubljani potrebuje civilen nadzor.

Anton Kastelic je povedal , da je v Ljubljani 30.000 invalidov, okrog 10% jih je bilo volivcev DeSUS, a so se predvsem zaradi glasovanja naše poslanske skupine odločili sodelovati z drugimi strankami. Invalidi so najbolj ogrožena skupina prebivalstva, saj imajo nizke prihodke, predvsem pokojnine, za življenje pa potrebujejo drage medicinske pripomočke. Mestna svetnika v Ljubljani s svojimi vprašanji in pobudami veliko naredita za invalide, na državnem nivoju pa te podpore ni.

Marija Horvat je predstavila svoje delo v Nadzornem odboru MOL in svetu OŠ Vrhovci. Izpostavila je sodelovanje z bivšo članico DeSUS in danes žal pokojno Angelco Žiberna na področju medgeneracijskega sodelovanja. Opozorila je na pereče težave s prostorsko stisko v Domovih upokojencev v Ljubljani ter nasiljem nad starostniki in bolnimi ljudmi.

V govoru po razglasitvi rezultatov je stara in nova predsednica MO DeSUS Ljubljana, Meta Vesel Valentinčič poudarila, da moramo imeti oči uprte v prihodnost, kajti le sodelovanje na vseh ravneh stranke je vodilo uspeha.

Pripravila:

Mateja Bončina

Dan upora proti okupatorju praznujemo 27. aprila in ga pod tem imenom poznamo od leta 1992. Pred tem smo ga praznovali kot Dan Osvobodilne fronte (OF). Aprila leta 1941 so okupacijske sile – Nemčija, Italija in Madžarska – Slovenijo razkosale na tri dele. Odzivi na okupacijo so bili različni, pri čemer sta se oblikovala dva tabora. V Ljubljani, so se v hiši književnika Josipa Vidmarja dne 26. aprila 1941, sestali na ustanovnem sestanku OF predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, Krščanski socialist Tone Fajfar, predstavnik levo usmerjenega dela sokolov Josip Rus in kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. OF je nastala deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.

V čarobnem okolju Parka Europa je zbrane najprej pozdravil in jim ob prazniku čestital župan Marjan Šarec.  Poudaril je pomen upora proti okupatorjem in izbiro lastne poti, ki postaja pomembna tudi v sedanjih politično, gospodarsko in socialno zahtevnih razmerah. Zaključil je z besedami: »S svojo prisotnostjo na današnji slovesnosti izražamo spoštovanje svoji domovini.«

Slavnostni govornik, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije in predsednik DeSUS Karl Erjavec je poudaril, da Dan upora proti okupatorju zaznamuje našo upornost ter nadaljeval: »Upornost pa zaznamuje tudi pogum in odločenost. Ni naključje, da ravno v Kamniku praznujete ta praznik, saj je tukaj doma tudi general Rudolf Maister, ki je simbol uporništva, poguma in odločenosti. Brez njegove odločenosti in uporništva ne bi imeli današnje severne meje in Maribora. Večkrat poudarim, da je to pomemben temelj na poti k naši državnosti. Enako pa tudi narodnoosvobodilni boj, ki je izjemnega pomena pri vzpostavljanju naše državnosti. Brez narodnoosvobodilnega boja ne bi imeli tiste kritične mase, ki nas je pripeljala do samostojnosti. Vsekakor pa je bil pomemben člen tudi boj veteranov vojne za Slovenije, leta 1991, ko se so združile vse politične sile s ciljem, dobiti svoj državo.«

Spregovoril je tudi o vključitvi nove države v pomembne mednarodne institucije in o ugledu, ki ga je Sloveniji v organizaciji Združenih narodov, v Varnostnem svetu OZN in drugod pomagal pridobivati dr. Danilo Türk.

Ob koncu svojega govora je spregovoril o sedanjih težavah Slovenije in zaključil: »Prepričan sem, da je napočil trenutek, ko se morajo vse politične sile povezati in biti enotne, saj potrebujemo rešitve, ki bodo prepričale Bruselj. V naslednjih tednih prihajajo odločilni trenutki, kakšna bo naša prihodnost. Kot zunanji minister in član vlade pa sem prepričan, da smo zadeve sposobni reševati sami. Res je, da potrebujemo enotnost, odločenost in pogum. Izkoristimo dan upora proti okupatorju tako, da bomo bolj povezani in bili kos izzivom, ki nas čakajo.«

V kulturnem programu so nastopili Mestna godba Kamnik, z recitali lirike upora Uroš Potočnik, Tanja Potočnik, Goran Završnik in Marja Kodra ter pevski trio Ana Duša, Ana Marija Mitić in Višnja Fičor.

Ob koncu slovesnosti sta župan in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB pred spomenik Revolucije položila venec, slavnostni gostje pa so se ob spomeniku  poklonili tistim, ki so se v drugi svetovni vojni uprli okupatorjem.

DeSUS OO Kamnik

Poslanka stranke DeSUS mag. Jana Jenko je ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo postavila poslansko vprašanje v zvezi s prodajo družbe Peko. Na skupni seji parlamentarnih odborov za monetarno politiko in finance ter  gospodarstvo dne 21. 3. 2013, so namreč člani odborov sprejeli sklepe, s katerimi so Vlado in pristojne organe pozvali, da se čim prej opravi uspešna prodaja družbe Peko.

Agonija Peka – našega nekdaj paradnega konja proizvodnje obutve – traja že nekaj let. Dejstvo je, da so se lastniki, med njimi država, precej neodgovorno obnašali, seveda pa je delček krivde za slabo stanje pripisati tudi gospodarski krizi. Po odločitvi lastnikov Peka, da se slednji proda in po dolgotrajnih postopkih iskanja strateškega partnerja, je konec preteklega meseca že kazalo, da se obetajo Peku boljši časi, saj so vsi lastniki dali soglasje k prodaji Peka hrvaškemu podjetju Osimpex. Veljavnost ponudbe tega potenciranega kupca se izteče prihodnji torek, k tej prodaji pa mora dati soglasje tudi Državni zbor na predlog Vlade. Kot je znano, se prodaja še vedno obravnava na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Glede na to, da čas neusmiljeno teče, da je Peko že nekaj časa insolventen, da v tovarni zaradi pomanjkanja obratnih sredstev zamujajo s proizvodnjo in tako izgubljajo posle, da so plače zaposlenih iz meseca v mesec vprašljive, je poslanka mag. Jana Jenko spraševala, ali bodo ministrstvo, Vlada in država kot lastnica odigrali vlogo dobrega gospodarja ter pokazali, da v Sloveniji znamo in da imamo voljo ter resen namen pomagati slovenskemu gospodarstvu. Obstaja namreč utemeljena skrb, da bo Peko še eno podjetje, kjer bo prevladal interes posameznikov in kapitala pred interesom ohranitve delovnih mest in  spodbujanja gospodarskih dejavnosti na domačih tleh.

V poslanski skupini DeSUS se sprašujejo, ali ima Vlada oziroma država pri prodaji Peka in pri morebitnih prodajah drugih podjetij namen vztrajati pri takšnih pogodbenih pogojih oziroma garancijah kupcev, da bodo lahko slovenska podjetja zagotovo še naprej poslovala ter ohranjala obstoječa in odpirala nova delovna mesta.

Odgovor ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Stanka Stepišnika

Prireditev v počastitev dneva boja proti okupatorju bo potekala v petek, 26. aprila 2013, ob 18. uri v Parku Evropa pri Plečnikovi železniški postaji v Kamniku. Poleg osrednjega govornika ministra Karla Erjavca bodo v kulturnem programu sodelovali Združeni kamniški recitatorji, Mestna godba Kamnik in dekliški trio.

Organizatorica slovesnosti je Občina Kamnik in njen župan Marjan Šarec.

Vljudno vabljeni!

Udeleženke in udeleženci bodo na Skupščini občinske organizacije  DeSUS Črnomelj obravnavali aktualne politične razmere in položaj stranke DeSUS, seznanili se bodo z letnimi poročili organizacije   ter izvedli volitve.

Javna objava ima pozitivne vidike v tem, da se javnost seznani z velikimi dolžniki državi s čimer se lahko morebiti izvaja “dodatni pritisk” na dolžnike, da svoj dolg do države poravnajo. Negativne učinke bi objava lahko imela v delu, ko je davčni dolg do države posledica plačilne nediscipline in davčni dolg ni nastal kot posledica lastnih napak podjetja ali posameznika. V tem primeru bodo dolžniki po tuji krivdi javnosti prikazani v negativni luči.

Glede na navedeno stranka DeSUS meni, da mora država sprejeti dodatne ukrepe proti plačilni nedisciplini.